Čeprav so jutra še vedno nekoliko hladnejša, je
pomlad že dobro potrkala na vrata. Narava se prebuja, cvetlice cvetijo, na
poljih in vrtovih pa se začenja tudi skrb za prve pridelke, ki napovedujejo
prihod nove sezone. Še pred začetkom sezone vam tokrat predstavljamo kmetijo
Pr' Štefc.
Kmetija Pr' Štefc iz Dolenje vasi pri Polhovem
Gradcu je družinska kmetija, kjer delo in življenje potekata v tesnem sodelovanju
več generacij. Ukvarjajo se z integrirano pridelavo sadja in zelenjave,
pripravo drv ter proizvodnjo peletov, od leta 2023 pa so svojo dejavnost
razširili tudi na liofilizacijo.
Na kmetiji sodelujejo kar štiri generacije. Družino
sestavljajo oče Jože, mama Tončka, sinova Blaž in Žiga, hči Simona, dedek Jožef
in babica Ivana. Čeprav se je Simona z družino že odselila, se z možem in
otroki pogosto vračajo domov ter pomagajo pri delu na kmetiji. Tako se na
kmetiji prepletajo izkušnje starejših in zagnanost mlajših, kjer starejša
generacija prenaša znanje in modrosti o obdelavi zemlje, mlajši pa s svežimi
idejami skrbijo za razvoj in pestrost ponudbe pridelkov ter izdelkov.
Najstarejši član družine šteje 83 let, najmlajši pa je star komaj dobro leto.
Kdaj ste začeli z dejavnostjo in kaj
vas je k temu spodbudilo?
Naša kmetija obsega 5ha zemlje,
večinsko so bili to travniki. V našem hlevu je bilo na začetku nekaj glav
živine, na njivi pa smo pridelovali zelenjavo za domače potrebe. Leta 1997 je
Jože Osredkar dobil vizijo, da v živinorejstvu ne moremo biti konkurenčni in se
je usmeril v sadno in zelenjavno panogo. Začel je s pridelavo jagod in solate,
zaradi sezonske narave dela pa smo leta 2004 ponudbo dopolnili še s prodajo
drv, kar nam omogoča aktivnost skozi celo leto. Vmes smo pridelavo solate
zaradi težav s pomanjkanjem površin opustili, smo pa leta 2012 postavili nasad
malin, katere pridelujemo še danes. Ker stremimo k napredku in inovativnosti,
smo leta 2023 kupili liofilizator in pričeli tudi z liofilizacijo domačih
pridelkov.
Kaj
pridelujete in izdelujete? Kje lahko kupci dobijo izdelke?
Najbolj smo poznani po pridelavi
sadja, predvsem jagod in malin, nekaj je tudi zelenjave, vendar bolj za domačo
uporabo in potrebe liofilizacije (česen, vegeta). Letno pridelamo cca 10 ton
jagod in 1 tono malin. Le-te se v času sezone obirajo vsak dan in sicer zgodaj
zjutraj ob svitu, ko sončni žarki še ne posvetijo, da ne bi preveč segreli
občutljivih plodov. Rana ura tudi zato, ker s sadjem oskrbujemo okoliške vrtce
in šole, kjer je potrebno zagotoviti dostavo do zajtrka. Ta kratek čas od njive
do krožnika ima tudi poseben pomen - bolj sveže kot je sadje, več vitaminov in
mineralov vsebuje in temu pri nas damo velik poudarek. Večino svežega sadja se
proda na domačem dvorišču, kjer se do prihoda naročnikov hrani v hladnem
skladišču. Česar nam ne uspe prodati do večera, s kombijem prepeljemo v
nadaljnjo predelavo, kjer po naročilu izdelajo sok in marmelado ali pa
liofiliziramo doma. Liofilizacija je še en dokaz naše zavezanosti h kakovosti.
To je namreč postopek sušenja sadeža pri nizkih temperaturah, ki za razliko od
klasičnega sušenja, ohranja več kot 90% vseh vitaminov in mineralov, hkrati pa
s tem podaljšamo življenjsko dobo sadeža brez dodajanja konzervansov. Izdelki
kot so liofilizirano sadje in zelenjava, sok, ter marmelada so na voljo tudi na
policah bližnjih zadrug. Naš sok si lahko privoščite tudi v grajskem baru na
postajališču v Polhovem Gradcu. Po naročilu pripravljamo tudi poslovna darila,
darila za goste na porokah, praznovanjih ali posebnih dogodkih.
Kako
se povezujete z lokalnim okoljem? Kje ste aktivni in kje vas lahko ljudje
najdejo?
Zadnja leta se udeležujemo
Miklavževega sejma v Polhograjski graščini, sodelujemo z bližnjimi kmetijskimi
zadrugami, šolami in vrtci. V povezavi s šolami in vrtci po dogovoru
organiziramo vodene oglede naše kmetije in predstavitve našega dela.
Najpogostejši stik pa je kar na domačem dvorišču. Tak odnos se nam zdi najbolj
pristen. Ljudje nas lahko kaj povprašajo, si ogledajo našo kmetijo, dobimo pa
tudi direktno povratno informacijo, ki je za nas zelo pomembna, saj na ta način
hitro vidimo kaj delamo vredu in kje je še prostor za izboljšave. Seveda pa v
današnjem času ne gre brez digitalizacije. Imamo tudi svojo stran na socialnih
omrežjih (Facebook), kjer nas lahko najdete pod imenom Kmetija pr’ Štefc.
Zakaj
radi opravljate svoje delo?
V današnjem času hitrega tempa
življenja, nam največje zadovoljstvo predstavlja stik z naravo in hvaležnost kupcev,
ki se vračajo zaradi okusa, ki ga pogrešajo v trgovinsko pripravljeni hrani.
Delo na kmetiji nas povezuje kot družino. Pri skupnem delu in sodelovanju
ustvarjamo najlepše spomine in takrat se porodijo najboljše zamisli o
prihodnjih projektih. Vsak ima svojo vlogo. Ata skrbi za prodajo na domačem
dvorišču, Jože z ženo skrbi za nasad jagod in malin, sinova in zet skrbijo za
pripravo drv, hči razvija nove produkte in vodi področje liofilizacije,
najmlajša vnuka pa okušata končne izdelke, ter podajata kritike.
S
katerimi izzivi se najpogosteje srečujete pri svojem delu?
Največji izziv ostajata nepredvidljivo vreme in močna konkurenca poceni uvoženega blaga iz tujine. Smo kmetija s certifikatom integrirane pridelave. Vzdrževanje tega certifikata in nivoja kakovosti pridelka ima za posledico višje stroške pridelave in manjši donos na hektar. Ker se zavedamo pomena svežine je veliko izzivov tudi pri usklajevanju logistike in skrajševanju časa “potovanja” sadeža od nasada do mize. Strogo se držimo načela prodaje le svežega sadja, zato ta del zahteva odlično organizacijo. Pri tem se konstantno trudimo in iščemo možnosti optimizacije. Prav tako konkurenca izdelkov na tržišču od nas zahteva, da smo v koraku s časom, to pa pomeni redno udeleževanje srečanj in izobraževanj.
Katero obdobje je bilo za vas najtežje?
Preizkušeni smo bili večkrat. Leta
2004 nam je huda zima z obilico snega in močnim vetrom podrla rastlinjake, ki
so pokrivali hektar obdelovalne površine. Takrat so bile zime še bolj podobne
zimam in slabo izbrani tip rastlinjakov, ter slaba konstrukcija so podlegli
vremenskim pogojem. Škoda je bila ogromna, pokriti pa smo jo morali povsem
sami. Na srečo so nam takrat pri spravilu na pomoč priskočili gasilci, za kar
smo jim še danes hvaležni. Drugi dve večji nesreči sta ena za drugo sledili
leta 2010 in 2012. Takrat so poplave zalile pol hektarja pridelka. Te lekcije
so nas izučile; danes imamo manjše, a konstrukcijsko močnejše rastlinjake, ki
kljubujejo vremenskim ekstremom. Na poplavljenem območju pa smo pridelavo
opustili.
Kakšni so vaši cilji za prihodnja
leta?
Sin in hči imata
izobrazbo s področja strojništva in farmacije, zato želimo njun potencial
karseda vključiti v optimizacijo dela in razvoja novih izdelkov. Naš glavni
cilj je ohranjanje kakovosti izdelkov in modernizacija pridelave. Vsako leto namreč
težje najdemo pridne roke, ki bi nam v času sezone priskočile na pomoč pri
obiranju. Želimo si tudi še bolj utrditi blagovno znamko naših liofiliziranih
izdelkov, ki postajajo pravi hit. Sinovi in zet bodo še naprej razvijali
področje kuriv (drva, peleti, briketi), kjer s posebnim sistemom ovijanja drv
strankam zagotavljamo praktično in čisto dostavo.
Kaj
si želite za prihodnost vaše dejavnosti?
Želimo si, da bi ljudje še naprej
prepoznavali vrednost, ne samo naše, temveč na splošno lokalno pridelane hrane.
Naša želja je ohraniti kmetijo vitalno in prilagodljivo, da bo ostala v ponos
prihodnjim rodovom. Verjamemo, da je prihodnost v specializaciji in kakovosti,
ne v količini. Močno tudi podpiramo iniciativo občine, šol in vrtcev glede
možnosti, ki jih ponujajo lokalnim pridelovalcem za predstavitev in možnosti
trženja, ter da dajo prednost domačim pridelkom pred uvoženim. Na ta način se
tudi skrbi za ozaveščanje mladih o pomenu slovenskega kmetijstva za prihodnost.
Manca Dolinar
Foto: Kmetija Pr’ Štefc, M.D.




