Zadnje čase beremo o velikih uspehih pri pregonu davčnih goljufij in sive ekonomije. Naši organi pregona in davčna uprava so sila uspešni pri boju z davčnimi utajevalci. Rezultati govorijo sami zase: "dacar" je s pomočjo prikrite identitete zalotil branjevko, ki mu je pozabila izdati račun za 1,5 evra petršilja. Kazen je bila vzgojna – plačati mora 3.000 evrov kazni. In naprej: policisti so med opravljanjem svojega dela odkrili gobarja, ki je nabral kar 28 kilogramov gob – 26 kg več, kot je dovoljeno. Veste koliko je to v davkih? Kakšnih 7 evrov. Kazen sledi, gobja rižota pač ne. Ali pa naslednji falot – pečene kostanje je na stojnici brez dovoljenja prodajal nek predrzni Mariborčan. Kot je običaj v pravni državi, so ga represivni organi pri tem pravočasno zalotili. Obiskali so ga uradniki finančne uprave, potem še mariborski občinski inšpektorji. Pa še tržni inšpektorat. FURS mu je zasegel vso zalogo kostanjev, kazen še sledi. Skupni znesek poskusa oškodovanja davkoplačevalcev v vseh treh primerih? Nekje med 10 in 20 evrov. Skupna zaračunana kazen? Nekje med 5.000 in 10.000 evrov. Kako lahek zaslužek države na ščepcu petršilja, košari gob in vreči kostanja … Pravna ali prava država?
Kaj pa, če nivo kršitev prestavimo malce višje? Morda v pisarne bankirjev? Če je prej opisana rigoroznost državnih organov pri sleherniku tako dobičkonosna za državni proračun, kako bogato mora potem država ožeti tiste, ki so se ukvarjali z bančno kriminaliteto? Če so enaka pravila za vse, potem to velja tudi za tiste, ki delajo oškodovanja velikih razsežnosti, mar ne? Če država iz 10 evrov pri malih kršitvah ustvari 10.000 evrov priliva z naslova izrečenih kazni, bi jih po analogiji pri 5 milijardah bančne luknje lahko prek odškodnin in dosojenih oškodovanj iztožila 5.000 milijard?!? Niti ne. Vsaj če bi sodili po trenutnem stanju, ki je 3 leta po razkriti bančni luknji natanko – 0 (nič) obsojenih bankirjev in 0 (nič) iztoženih odškodnin ali kazni. Z drugimi besedami, pri vseh tožbah, ki so bile sprožene proti nekdanjim bankirjem, so slovenska sodišča odločila, da so bankirji – nedolžni. Da niso odgovorni za škodo in da jim škode tudi ni treba povrniti. Ali res kdo misli, da bo takšna presoja oglobljeno prodajalko petršilja, nabiralca gob in kostanjarja prepričala, da živimo v pravni državi? Ali pa prej, da smo pri nas še celo korak dlje od  stanja, ki ga je nekoč v svoji iskrici opisal Anatole France: »Svet je pravičen. Tako bogatim kot revnim je prepovedano prosjačiti pod mostom.«