Povej kaj več o sebi. Kdaj si začel odkrivati svet glasbe in zakaj si se odločil ravno za harmoniko?

Harmoniko igram že zelo dolgo, vsaj 15 let. Nižjo glasbeno šolo sem končal pri prof. Robertu Smolnikarju, nato sem šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer sem maturiral v razredu prof. Klemna Lebna. Trenutno zaključujem študij harmonike – koncertno smer, v Gradcu.

Igraš obe, klavirsko in diatonično harmoniko. Znano je, da je klavirska harmonika uveljavljen koncertni instrument, diatonična harmonika pa zaradi svojega zgodovinskega pečata »manjvrednega« narodnozabavnega glasbila ni dobila akademske pozornosti in veljave. Lahko kaj več poveš, zakaj je temu tako?

Seveda, gre za preprosto akustično-mehanično dejstvo. Diatonična harmonika je omejena zgolj na tri durove akorde in zato zaobjema le ozko določen glasovni razpon. Poznamo več vrst uglasitev diatoničnih harmonik, vendar med najpogostejše spadata uglasitvi v C-F-B-duru ter B-Es-As-duru. To je tudi razlog, zakaj na odrih narodnozabavnih zasedb včasih vidimo tudi po pet različnih diatoničnih harmonik. Vsaka ima pač svojo uglasitev.

Tvoja posebnost je tudi poučevanje diatonične harmonike po notah. Nam lahko poveš kaj več o tem?

Diatonično harmoniko je igral moj stric, Robert Stopar, ki me je zanjo tudi navdušil. Kot ljubiteljski harmonikar je celovito in poglobljeno pristopil k instrumentu in kljub dvomom ter kritikam o nesmiselnosti tovrstnega opismenjevanja je nadaljeval svoje delo. Po večletnem vztrajanju je vzpostavil poseben sistem učenja, ki  je ta trenutek v postopku certificiranja. Sam sem se pristopa naučil pri njem in ga tako podajam naprej svojim učencem.

Povej, kaj poleg narodno-zabavnih melodij Slavka Avsenika ali Lojzeta Slaka še lahko izvabimo iz diatonične harmonike?

Zaigrati se da še mnogo melodij; če naštejem le nekatere žanre, bi izpostavil  različne priredbe popularnih popevk, priljubljene so tudi dalmatinske in staroslovanske pesmi, folklorni napevi in celo bolj kompleksni venčki slovenskih ljudskih skladb. Skratka, repertoar je širok.

Nam za konec lahko še zaupaš, s čim se poleg poučevanja na GŠEA še ukvarjaš?

Kot sem že dejal, zaključujem študij harmonike, sem tudi član ansambla Stopar kvintet, ki ga poleg mene sestavljajo še kitarist, kontrabasist, klarinetist in trobentač. Tvorimo tipično narodnozabavno zasedbo in počasi postajamo vedno bolj prepoznavni v tovrstnem žanru. Pred časom sem odkril tudi veselje do ljudske glasbe v folklorni skupini Svoboda Mengeš, kjer sedaj z navdušenjem delujem. Otrokom, pa tudi vsem ostalim, pravim: »Če želiš videt svet, se priključi folklorni skupini!« Sam sem s svojo zasedbo prepotoval Japonsko, Indonezijo … Letos pa se odpravljamo v Južno Korejo. Vodim tudi orkester v Trzinu, kjer sem dirigent klasičnemu orkestrskemu sestavu,  kar mi predstavlja svojevrsten izziv. Ob povabilih se kot harmonikar udeležujem tudi raznih koncertov ali kulturnih dogodkov ... Skratka, sem precej razpet med različnimi glasbenimi področji, vendar mi zaenkrat  to povsem ustreza, saj me tovrstno delo zelo veseli.

Hvala za prijeten klepet in veliko glasbenih uspehov ti želim tudi v prihodnje!

Hvala tudi tebi.      

Glasbena šola Emil Adamič

Maja Anžur Kajzer