Bil je torek desetega maja, ko se nas je 49 pohodnikov DU Dobrova odpravilo na Celjsko kočo. V Tremarju se je pričel naš pohod. Pot je na začetku bila precej strma, vidni pa so bili tudi sledovi močnega nočnega dežja. Kmalu smo prišli do bolj položne širše poti, ki nas je pripeljala do kapelice, kjer smo si privoščili malo odmora in se podprli z dobrotami iz nahrbtnikov. V nadaljevanju pot ni bila več tako naporna. Hodili smo mimo mogočnih dreves, pravijo, da so jih zasadili že celjski grofje, do gozdne poseke, kjer se nam je odpru lep razgled na mesto Celje z ostanki Starega gradu. Pot smo nadaljevali in po slabih treh urah prispeli do Celjske koče. Celjska koča z zaledjem je del krajinske celote na južnem obrobju celjske kotline. To je območje šestih izrazitih vrhov in štirih dolin oziroma sotesk med njimi. Med Tolstom, Grmado in Vipoto se razsprostira dolina Pečovnik s Pečovniškim potokom. Značilno za to območje je ohranjeno naravno okolje. Celjska koča je od Celja odaljena le 8,5 km, zato je to priljubljena izletniška točka tako poleti, kot pozimi. Pozimi je smučišče umetno zasneženo, obratujeta pa tudi dve vlečnici. Poleti je tu letno sankališče, možno spuščanje po jeklenici, za sprehajalce pa sta zanimivi dve učni poti, tako gozdna, kot gobarska. Za bolj zahtevne pohodnike pa je primerna pot na vrh Grmade, kjer se nahaja tudi zvonček želja. Iz terase ob koči je lep razgled na Savinjsko dolino. Na terasi smo si privoščili počitek, popili kavico in se predajali sončnim žarkom. Urica počitka je hitro minila in odpravili smo se nazaj v dolino. Naš cilj je bilo naselje Zagrad, kjer nas je že čakal avtobus. Tudi tokrat smo si po kar naporni poti, saj smo prehodili več kot 12 km, privoščili kosilo v gostišču Mlakar. Po kosilu se nismo mogli upreti ideji, da se na poti domov zapeljemo do Žalca in si pogledamo sedaj že svetono znano fontano piva. Ja, ogled je bil zanimiv, poizkušnja piv tudi, tako,da smo kar pozabili na utrujenost in se zadovoljni  proti večeru vrnili domov. Odločili smo se, da v juniju gremo na pohod na Javorje in na Svete Višarje v Italiji.

Vinko Kuder, foto: Vinko Kuder