Predavanje je bilo sproščeno in duhovito, bolj kot kvaliteta fotografij nas je očaral duhoviti in sproščeni slog predavatelja. Jani Bele je alpinist, alpinistični inštruktor, gorski reševalec ter avtor knjige Nevarno proti vrhovom. Tibet je po nasilni okupaciji s strani Kitajske pred 70 leti postal za Kitajce ena od njihovih republik (avtonomna regija Tibet), po mnenju večine sveta pa ostal samostojna država Tibet, a s Kitajsko upravo in strogim vojaškim nadzorom. Duhovni vodja Tibeta Dalai Lama je po neuspelem poskusu osvoboditve l. 1959 ostal na varnem v sosednji Indiji. Res pa je, da so Kitajci z megalomanskimi gradbenimi podvigi ustvarili nove ceste, železnice in tudi veliko novih stanovanj za priseljevanje kitajskih družin, za tiho kolonizacijo Tibeta. Na vsakem koraku so vidni številni panoji in plakati, ki poveličujejo komunizem in partijsko oblast, za nekdanjo bolj duhovno oblast, torej menihe, pa so pustili ali obnovili številne templje in samostanske delavnice, saj je to turistom vsekakor bolj zanimivo od modernizacije, ki jo vidijo v vsakodnevnem življenju. Tibet je zaradi velike nadmorske višine za prišleke lahko nevaren, zato so za turiste na mestih njihovega zadrževanja na voljo kisikove maske – manj trenirani posamezniki lahko zaradi redkejšega zraka hitro občutijo slabost. Zanimive so tudi številne pisane molilne zastavice, na katere domačini napišejo voščila in želje ter jih pustijo plapolati v vetru. Na nekaterih bolj svetih mestih postajajo številne plastične zastavice resna ekološka težava. 

Po poučnem in duhovitem predavanju je besedo prevzel Ivan Polajnar, nekdanji ravnatelj osnovne šole, ki je vodil program občnega zbora skupaj s tajnico in zapisnikarico. Sledila so obvezna letna poročila društva, tudi finančno, nanj nadzorni svet pod vodstvom Inge Kogovšek ni imel pripomb. Predsednik častnega razsodišča mag. Drago Bokal tudi ni imel opravka s kakršnimikoli nepravilnostmi. Dosedanji in ponovno izvoljeni  predsednik društva Stane Dvanajščak je povzel dogodke in opravljene naloge minulega leta in napovedal prihajajoče podvige, a ne le on, tudi vodja vodnikov, pa številni gostje, naj omenim le ravnateljico šole in našega župana, ki so poleg predsednikov številnih planinskih društev podali besede zahvale in vzpodbude za nadaljnje delo. Naj posebej omenim Antona Sazonova - Tonača, prejemnika priznanja PZS za življenjsko delo v alpinizmu 2020, saj je že šest desetletij aktiven gornik, alpinist, turni smučar, gorski reševalec inštruktor in gorski vodnik.

Predsednik PD Blagajana Stane Dvanajščak je predstavil planinsko knjižico Mali ciciban, ki, kot pove ime, vzpodbuja otroke k planinarjenju in zbiranju žigov vsaj petnajstih planinskih izletov, nato so nagrajeni z nalepkami, priznanjem in novim dnevnikom. Ste vedeli, da se je članstvo v PD Blagajana v letu dni povišalo za 44 članov oz. šteje danes 216 članov? Zanimivo je bilo pojasnilo, da večina vplačane članarine pristane na računu PZS (planinske zveze Slovenije) kot krovne organizacije. 
Uroš Malovrh je podal svoje poročilo kot vodja planinskih vodnikov.

Kulturni program se je nadaljeval z mladimi pohodniki, ki so zapeli ob glasbeni spremljavi Jerce Janša na klavirju.
Sledila je podelitev priznanj in nagrad in najbolj presenečena je bila dolgoletna tajnica Ani Kavčič, ki je prejela čudovit cvetlični šopek in veliko sladko darilo v zlati barvi, ki si ga je kot zanesljiva sodelavka vsekakor zaslužila, no, tudi solze ganjenosti so dodatno začinile zelo pester program občnega zbora.
Po uradnem delu sta Skalarja, ki kot že vrsto let celo leto vneto nabirata kamne in nanje rišeta imena tistih članov, ki dopolnijo okroglo rojstno leto, pozvala lanske slavljence in jima izročila unikati kamen z njihovim imenom in markacijo.

Seveda brez pomoči donatorjev ne bi šlo, tudi ti so dobili pisna priznanja, in sicer gostilna Pratkar, Čebelarstvo Božnar in 7 trade d.o.o..
Več informacij o opravljenih in prihajajočih izletih PD Blagajana, ki deluje že 40 let, pa lahko preberete na strani http://pdblagajana.blogspot.com/. Še lažje jih boste spremljali, če se naročite na njihove novice preko elektronske pošte.

Sledila je pogostitev, kjer so šolske kuharice pripravile in postregle klobase s prilogo, zraven je pa bolj kot gorčica teknila živa glasba skupine Bol počas. In presenečenj kar ni bilo konca, saj so se potrudili tudi z organizacijo pravega srečelova, kjer je vsaka srečka prinesla zadetek! Sproščeno druženje, živa glasba in ples so zadržali najbolj vesele do pol tretje ure zjutraj. 

Sebastjan Vehar