Že drugič nas je 17 članic DU Dobrova dne 16. septembra obiskalo Novo Gorico in Gorico. Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, ki skupaj z Gorico na italijanski strani ponujata v okviru EPK veliko izzivov. Najprej smo si na Trgu Evrope ogledali mozaični kip Vitruvijske ženske, instalacijo italijanske umetnice Franceske Chiala. Kip je narejen iz drobnih steklenih fragmentov in zlatih lističev in postavljen v kovinski krog in kvadrat. Pot nas je nato vodila na grič k Frančiškanskemu samostanu Kostanjevica. Od leta 1985 ima celotno območje s cerkvijo, samostanom, knjižnico in grobnico status umetnostnega in kulturnega spomenika. Prijazno nas je sprejela ga. Mirjam. Najprej smo si ogledali grobnico rodbine Burbonov, ki počivajo v kamnitih sarkofagih pod prezbiterijem cerkve. Nato je sledil ogled največje dragocenosti samostana Škrabčeve knjižnice. Pater Stanislav Škrabec,         največji slovenski jezikoslovec, je živel na Kostanjevici več kot 40 let. Danes knjižnica hrani 16.500 knjig in 32 prvotiskov (inkunabul). Najstarejši je iz leta 1476. Najpomembnejša dragocenost knjižnice pa je slovnica Adama Bohoriča iz leta 1854 (Zimske urice) z avtorjevim lastnoročnim posvetilom. Zaradi dragocenosti je knjižnica od leta 1952 zaščitena kot kulturni spomenik. V 2 km oddaljeno Gorico smo se podali z dežniki. Grad je v pisanih virih omenjen v 11. stoletju, takrat je vladala grofovska družina Conti do 16. stoletja, ko je prišel v roke Habsburžanov. V 20. stoletju je bil grad večkrat poškodovan, zlasti med 1. svetovno vojno. Obnova je stavbi vrnila prvotni videz razkošne grofovske rezidence. V notranjosti smo si ogledali vse zbirke, prostore s pohištvom, srednjeveško orožje … Sledila je pešpot proti Novi Gorici. Dežnike smo zaprli, sonce nas je pobožalo, posedeli smo ob dobrem sladoledu, malo pokramljali. Prehodili smo 10 km poti in se z avtobusom veseli, polni vtisov vrnili v Ljubljano.

Vilma Snoj

Foto: Jelka Ciuha