V Šentjoštu so tudi to poletje preživeli pestro in kulturno obarvano.

V petek, 6. junija, so Šentjoščani tradicionalno peš romali na Brezje. Skupina romarjev se je zbrala v Kurji vasi in pot nadaljevala peš proti enemu najpomembnejših slovenskih romarskih središč. Pod vodstvom Janeza Demšarja so udeleženci na poti krepili skupnost, ob koncu dneva pa so prenočili na kmečkem turizmu.
Le dan kasneje, v soboto, 7. junija, je kulturni dom v Šentjoštu gostil gledališko predstavo Hlapci. Študentsko društvo Silaq je v goste povabilo dijake Gimnazije Želimlje, ki so z igralskim talentom oživeli delo Ivana Cankarja. Poseben ponos za domačine je bil nastop sovaščana Blaža Malovrha, ki je odigral eno od glavnih vlog. Dogodek je bil dobro obiskan, vstop prost, po predstavi pa so se obiskovalci zadržali še ob prigrizkih in prijetnem klepetu.
Kulturni utrip se je nadaljeval v sredo, 18. junija, ko je Milan Žniderič v kulturnem domu predstavil svojo pesniško zbirko Tišina brezčasja. Literarni večer je obogatila glasbena spremljava Ane Malovrh, program pa je povezovala Katarina Oblak.

Junija so se na odru predstavili tudi najmlajši. V soboto, 21. junija, je Kulturni dom Šentjošt napolnil otroški smeh in ustvarjalnost, saj je potekala zaključna predstava gledališko-plesnih delavnic. Tokrat je bila tema razigrana junakinja Pika Nogavička, ki je otroke popeljala v svet neštetih prigod. Odrske deske so se spreminjale v kuhinjo Vile Čira Čara, salon gospe Žirovnik, cirkus ali celo otok Taka Tuka. V zgodbi se niso izognili niti policistom, zmikavtom in duhovom, a prav vse je bilo predstavljeno s pristno otroško domišljijo in z veliko veselja.
Na predvečer dneva državnosti, 24. junija, je na vrhu Kogeljča prvič zaplapolala nova slovenska zastava. Slovesnost je spremljala himna, zastavo pa je ob Zdravljici dvignil Hinko Košir, prejemnik občinskega priznanja. Program, ki ga je povezoval Matej Matija Kavčič, je osvetlil pomen slovenske trobojnice skozi zgodovino, predsednik KS Šentjošt Janez Oblak pa je poudaril, da je pobuda za postavitev zorela več kot dve leti in združila številne krajane. Zastavo in krajane je blagoslovil domači župnik Franc Kadunc, ob zvokih šentjoškega pevskega zbora pa se je večer sklenil v prijetnem in domoljubnem vzdušju.
Le nekaj dni pozneje, v petek, 27. junija, so v cerkvi sv. Jošta odprli razstavo in predstavili monografijo o umetniku slovenskega rodu Marjanu Grumu, ki že več desetletij ustvarja v Argentini. Dogodek, ki je bil del praznovanja 30-letnice Kapele mučencev, so obogatili sourednica knjige Mirjam Oblak, avtor biografskega uvoda Gregor Batagelj, poznavalka Grumovega opusa Darja P. Cerar in urednik Rafaelove družbe Lenart Rihar. Večer je povezovala Klara Marija Keršič, glasbeno pa ga je spremljala pianistka Katarina Tominec skupaj z domačimi ustvarjalci. Obiskovalci so si ogledali kratek film in fotografsko razstavo Grumovih del, ki pričajo o njegovi edinstveni poti od begunstva do svetovno razstavljanega umetnika. Dva dni kasneje je Grum prejel tudi Ehrlichovo priznanje, ki ga je v njegovem imenu prevzela sorodnica Mirjam Oblak.
Vrhunec dogajanja je sledil v nedeljo, 29. junija, pri Kapeli mučencev, kjer je osrednja spominska slovesnost z naslovom Dediči zbrala več sto ljudi. Slovesno sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore, ki je ob somaševanju domačih duhovnikov blagoslovil tudi nov zvon – natančno kopijo tistega iz leta 1354. V pridigi je poudaril pomen dostojanstva in spomina na žrtve, ki še danes nimajo groba. Slavnostni govornik Lojze Peterle je v nagovoru opozoril na zgodovinsko vlogo Šentjoščanov in pomen demokratičnih sprememb po letu 1990. Kulturni program so obogatili mešani pevski zbor ter mladi Šentjoščani z recitalom in glasbo, medtem ko je novi zvon prvič zazvonil v cerkvi sv. Jošta.
Julij se je v Šentjoštu začel z oratorijem. Potekal je med 30. junijem in 4. julijem in zbral več kot 50 otrok in približno 30 animatorjev. Pod geslom Ne boj se, zasveti! so skozi življenje blaženega Alojzija Grozdeta spoznavali vrednote, ki ostajajo temelj vsake skupnosti. Program so obogatili izleti, ustvarjalne in športne delavnice, poseben čar pa so dali pena party, obisk sestre Petre in druge dnevne dogodivščine.
Že naslednji konec tedna, 5. julija, je sledila tradicionalna gasilska veselica PGD Šentjošt. Ansambel Klateži so poskrbeli za glasbo, gasilci pa za hrano, pijačo in bogat srečelov. Posebnost letošnjega večera so bile slušalke, s katerimi so obiskovalci lahko plesali ob glasbi, ne da bi se ta slišala naokrog – zanimiva novost, ki je še dodatno popestrila dogajanje.
Kulturni utrip kraja je v soboto, 12. julija, obogatila razstava del slikarja Krištofa Zupeta. Otvoritev je spremljal glasbeni program, dela pa so bila na ogled vse do sredine septembra. Le nekaj dni kasneje, 16. julija, so v kulturnem domu gostili maturante slovenske šole iz Buenos Airesa, ki so s svojim obiskom povezali Slovenijo in Argentino ob kulturnem programu.
Poletne prireditve so se nadaljevale s koncertom družine Kavčič 20. julija, ki so glasbeni koncert priredili v notranjosti cerkve sv. Jošta, v soboto 26. julija, pa se je odvijal kulturni večer z mednarodnim glasbenim dialogom med violinistko Analuno Chahine in harmonikarjem Jakobom Kobalom. Njun večer je pokazal, kako lahko mladi glasbeniki presežejo meje žanrov in kultur.
Avgusta so v Šentjoštu tradicionalno potekali Glasbeni dnevi (14.–17. avgust). Mladi ustvarjalci so se predstavili s koncertom, kjer je bil poudarek na jazz glasbi, dodali pa so tudi tri avtorske skladbe. Zaključni koncert 17. avgusta je bila prava glasbena poslastica.
Konec meseca je sledil še niz prijetnih družabnih dogodkov. Zaradi slabega vremena so 30. avgusta kino pod zvezdami preselili v kulturni dom, kjer je Študentsko društvo Silaq pripravilo projekcijo slovenske filmske klasike. Dan pozneje, 31. avgusta, pa so otroci in odrasli skupaj odkrivali Čudežno deželo v sklopu pravljičnih ozimnic – igrivo in domiselno popotovanje, ki je z združenimi močmi domačih ustvarjalcev poskrbelo za pravo pravljično vzdušje.
Poletje v Šentjoštu je bilo polno doživetij – od romanj, gledaliških predstav, razstav in koncertov do veselih druženj, otroškega smeha in večerov pod zvezdami. Skupno vsem dogodkom je to, da se povezujejo domačini, v kraj pa povabijo tudi goste in ohranjajo bogato tradicijo kulturnega in družabnega življenja.

Manca Dolinar, Šentjošt dogodki 
Foto: Vox Vivencij, Šentjošt dogodki FB, M. D., Vid Klančar