V ponedeljek, 16. junija 2025, je na Dobrovi svoja vrata odprla nova Knjižnica Dobrova, ki je odslej umeščena v prenovljene prostore stavbe Zelena dolina. Gre za pomemben mejnik v razvoju kulturnega in družbenega življenja kraja, saj knjižnica postaja več kot le prostor za izposojo knjig – postaja odprto, dostopno in živahno stičišče vseh generacij.

Nova knjižnica je zasnovana v skladu z najsodobnejšimi standardi, s prostornimi, svetlimi in dostopnimi prostori, ki omogočajo branje, učenje, ustvarjanje in druženje. Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ga. Teja Zorko, je ob otvoritvi poudarila, da knjižnica ni le prostor za izposojo knjig, temveč je prostor navdiha in medgeneracijskega srečevanja.

Poseben poudarek je namenjen dostopnosti – knjižnica je prijazna vsem, tudi osebam z različnimi oblikami invalidnosti. Na voljo so kotički za sprostitev, učenje, razstave, dogodke in ustvarjalne delavnice. Knjižnica sledi sodobnim trendom in omogoča dostop do elektronskih knjig, zvočnih knjig na platformi Audibook ter pretočnih vsebin prek Kanopyja in Baze slovenskih filmov.

V preteklost…

Knjižnica Dobrova ima bogato zgodovino, ki sega vse do leta 1954, ko je kot Ljudska knjižnica začela delovati s pomočjo prostovoljcev in je obsegala le nekaj sto knjig. Knjižnica je od svojih skromnih začetkov večkrat spreminjala svoj dom – od prvotnih prostorov v Zadružnem domu na Dobrovi, do leta 1991, ko je zaživela v večjih prostorih v mansardi iste stavbe.

Leta 2008 je postala del Mestne knjižnice Ljubljana, kar ji je omogočilo nadaljnji razvoj in povezovanje z večjo mrežo knjižničnih storitev. Z leti se je knjižnica razvila v pomembno kulturno središče, ki ponuja pester program: od pravljičnih uric za otroke, bralnih značk Ciciuhci, projektov Poletavci in NajPoletavci, do bralnega gibanja Mesto bere za odrasle.

Vodja knjižnice Jure Bricelj je ob tej priložnosti izrazil veselje, da se knjižnica odpira v prostorih, ki bodo prebivalcem Dobrove nudili še več možnosti za učenje, ustvarjanje in kakovostno preživljanje prostega časa.

Zelena dolina – od zapuščenega objekta do novega družbenega prostora

Stavba Zelena dolina ima za kraj posebno simboliko. Kot je poudaril župan občine Dobrova - Polhov Gradec, Jure Dolinar, je bila stavba dolgo časa v slabem stanju, a so s prenovo in legalizacijo nekdanje nekontrolirane gradnje prostoru dali novo življenje. Kot pravi, so se odločili, da bo prav tukaj zrasla knjižnica prihodnosti, ki pa bo sobivala s prostori krajevne skupnosti Dobrova in drugimi vsebinmi, ki bodo stavbo še bolj obogatile.

Otvoritev je potekala v prijetnem, krajevno obarvanem kulturnem programu, ki so ga oblikovali vaščani Dobrove. Glasbeno sta ga popestrili flavtistki Eva Bogataj in Lucija Zamejc iz Glasbene šole Emil Adamič, člani Društva upokojencev Dobrova pa so program nadgradili z različnimi recitacijami. Slavnostni trak so skupaj prerezali župan g. Dolinar, predsednik Krajevne skupnosti Dobrova, g. Marjan Pograjc ter direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ga. Teja Zorko.

Nova Knjižnica Dobrova aktivno sodeluje tudi v projektu ''Trajnostno v knjižnico po nagrado!'', ki spodbuja obiskovalce, da knjižnico obiščejo na trajnostne načine – s kolesom, peš ali z javnim prevozom. Vsi, ki bodo zbrali pet nalepk s trajnostnimi prihodi, bodo sodelovali v nagradnem žrebanju za nepozabno doživetje v Ljubljanski urbani regiji.

V prihodnost…

Knjižnica Dobrova tako z vstopom v Zeleno dolino odpira novo poglavje v svoji zgodbi – postaja srce skupnosti, sodoben kulturni prostor in zgled dobre prakse, kako lahko lokalna skupnost, občina in knjižnična mreža skupaj ustvarijo okolje, kjer se prepletajo znanje, kultura in trajnostni razvoj.

Dobrova je tako z novo knjižnico pridobila več kot le sodobne prostore – pridobila je prostor, kjer bodo domovali ideje, pogovori in skupna prihodnost.

M.D.

Foto: arhiv Občine DPG