Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 20.10.2017

pretežno jasno
Danes bo v zahodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo sončno, predvsem ponekod na Primorskem in na severovzhodu države bo zjutraj in dopoldne megla. Pihal bo jugozahodnik. Najvišje dnevne temperature bodo od 16 do 24 stopinj C.
8°C | 20°C
sobota, 21.10.2017
9°C | 18°C
nedelja, 22.10.2017
10°C | 14°C
ponedeljek, 23.10.2017
7°C | 15°C
torek, 24.10.2017
3°C | 17°C
Opozorila
Petek, 20.10.2017 ob 8h
Dodatnega opozorila ni.
8°C
20°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice

Občni zbor društva podeželskih žena in deklet...


KMETIJSTVO

| |
20.02.2017      19:55
A A

Občni zbor društva podeželskih žena in deklet


Prvo soboto februarja, 4. februarja, smo se članice Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec in Horjul srečale na rednem letnem občnem zboru društva v Zaklancu v gostišču Pr' Škof.


Predavateljica Neva Železnik o demenci
Predavateljica Neva Železnik o demenci
Deli:

Najprej  je vse članice društva pozdravila predsednica Ivanka Kokelj in v naši sredini pozdravila goste: podžupana Občine Dobrova - Polhov Gradec Franca Rejca, podžupana Občine Horjul Lada Prebila, aktualno kmetico leta Jelko Krivec in predavateljico ter novinarko Nevo Železnik. Na predlog predsednice društva smo izvolili delovno predsedstvo: za predsednico Andrejo Dolinar, za vodenje zapisnika Marijo Lampe, ter overiteljici zapisnika Martino Dolinar in Nado Kušar. Vodenje občnega zbora je prevzela Andreja Dolinar. Sledila je potrditev dnevnega reda, ki ga je prebrala predsednica ter zatem podrobno predstavila delovanje društva.
Lani je društvo organiziralo več strokovnih ekskurzij, tečaj peke peciva, nekaj članic se je udeležilo strokovne ekskurzije v Bruselj, ki jo je organizirala Zveza kmetic Slovenije, sodelovale smo z društvi, šolami in občinami s pečenimi dobrotami pri pogostitvah, pripravile smo predavanje o kremah in mazilih. Med drugim smo lani organizirale kuharske tečaje in enega že letos, udeležile smo se občnega zbora Zveze kmetic Slovenije in ostalih dogodkov, na katere smo bile povabljene. Sodelovale smo tudi na državnih kmečkih igrah. Članice upravnega in nadzornega odbora smo se redno udeleževale sestankov, vsak prvi ponedeljek v mesecu, razen ko to ni bilo potrebno (običajno med poletnimi meseci). Lilijana Peklaj je predstavila poročilo o  finančnem poslovanju društva. Poročilo nadzornega odbora je prebrala njegova predsednica Kristina Nagode. Na poročila članice niso imele pripomb. 


Program dela za letos je predstavila predsednica društva. V načrtu so tri strokovne ekskurzije, prva je že določena za 23. marec, ko bomo šli na Polzelo in v Žalec. Predlogi za druge so bili Kobarid, Bovec in Mirna Peč (po Jakobovi in Slakovi poti), udeležile se bomo državnih kmečkih iger, srečanj na državni in regijski ravni, seminarjev in posvetov, srečanj med društvi, na katera bomo povabljene, izbora kmetice leta ter FFS – obnovitvenega tečaja za zainteresirane.
Sledila sta govora podžupanov Rejca in Prebila. Rejec nas je pozdravil in predal tudi pozdrave župana Setnikarja. Zahvalil se je za sodelovanje društva z občino in poudaril, da si želi, da bi bilo to vsako leto boljše. Ker je v občini okoli 84 društev, se občinska blagajna hitro prazni in treba je poskrbeti za vse. Poudaril je pomen druženja občanov v različnih društvih. Zahvalil se je za povabilo in izrazil upanje, da se naslednje leto ponovno srečamo, ter nam zaželel lep dan še naprej. Prebil se nam je najprej v imenu občine Horjul zahvalil za pecivo, ki smo ga članice prispevale lani. Povabil nas je k sodelovanju tudi 2. junija, ko bodo praznovali 40-letnico vrtca. Pojasnil je, da naj bi imela LAS Barje razpis za ureditev prostora v šoli za kuhinjo, ki bi bila primerna tudi za opravljanje kuharskih tečajev. Zato nas je povabil, naj pripravimo dopis in jim opišemo, zakaj bi tudi naše društvo lahko ta prostor uporabljalo. Zahvalil se nam je za povabilo in izrazil upanje, da se naslednje leto spet vidimo. Po govorih podžupanov se jima je predsednica društva Ivanka Kokelj zahvalila za sodelovanje in se jima priporočila tudi za naprej. Potem pa je pozvala kmetico leta Jelko Krivec, da spregovori nekaj besed. Ta je povedala, da prihaja iz Društva podeželskih žena Mirna Peč. Tudi one organizirajo predavanja, delavnice, ustanovile so pevsko skupino Čebelice, sodelujejo na državnih kmečkih igrah, za silvestrovanje si vsako leto priborijo eno ekskurzijo in letos so bile v Zagrebu. Pred nekaj dnevi so bile v oddaji Dobro jutro, 25. maja organizirajo izlet po Pavčkovi in Slakovi poti ter se priporočajo, da jih obiščemo in si ogledamo tudi muzej v Šentjerneju na Dolenjskem, kjer imajo razstavo, ter farno cerkev. V društvu jih je 86 članic. Zahvalila se nam je za vabilo in nas povabila tudi k sebi domov.

 

Po končanem uradnem delu občnega zbora smo medse povabile Nevo Železnik, avtorico knjige Temne sence demence. Povedala je, da se ves svet že nekaj časa ukvarja z demenco. Še posebej razviti del, ki se hitro stara. Starost je namreč največji dejavnik tveganja za to bolezen. Čeprav demenca ni normalni del staranja, zanjo zbolijo v glavnem ljudje po 65 letu. Ima jo vsak četrti sedemdesetletnik, vsak tretji osemdesetletnik in vsak drugi devetdesetletnik. Zbolijo pa lahko tudi mlajši. Najmlajši do zdaj znani bolnik je imel komaj 29 let. Drugi dejavnik tveganja je spol: ženske zbolevajo pogosteje od moških. Najbrž zato, ker dalj časa živijo. Drugi dejavniki tveganja so še: nezdravljena depresija, ateroskleroza, visok holesterol, visok krvni tlak in sladkorna bolezen tipa 2. Med dejavnike tveganja sodijo še: možganske bolezni, zastrupitev z monoksidom, aids, alkoholizem, hude okužbe, motnje ščitničnih hormonov, tumor v možganih itd. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO ali WHO) živi na svetu več kot 47 milijonov oseb z demenco, v Evropi jih je približno 9 milijonov, v Sloveniji pa okoli 33 tisoč. Za vsakega bolnika že danes v povprečju skrbijo trije ljudje. Zaradi staranja prebivalstva se bo v prihodnjih dvajsetih letih število bolnikov podvojilo. Posredni in neposredni stroški demence so bili že pred leti ocenjeni na odstotek svetovnega BDP. To pomeni, da postaja demenca, ki je sodobna medicina še ne zna pozdraviti, ena najdražjih bolezni današnjih dni. Povprečen bolnik živi z demenco 15 let. Ker gre za kronično in napredujočo bolezen, se stanje z leti samo slabša. Na bolje ne gre nikoli. Zoper demenco namreč sodobna medicina še ne pozna zdravila. A bolniki zaradi nje le redko umrejo. Kot za mnoge starejše ljudi, je tudi zanje najpogosteje usodna pljučnica. Ločimo več vrst demenc: najpogostejša je Alzheimerjeva demenca, ki je lahko tudi dedna in se razvija leta in leta, dokler je bolnik ali svojci ne opazijo, sledi žilna demenca, ki nastane čez noč po možganski kapi, še pogosteje po več možganskih kapeh.

Najpogostejše prve znake demence lahko strnemo v: slabšanje, predvsem kratkoročnega, spomina, ko bolniki neprestano postavljajo ista vprašanja, pozabljajo nedavne dogodke in podatke, postopno pozabijo tudi računati, pisati, govoriti; dezorientacijo, ko se bolniki pogosto izgubljajo zunaj doma in tudi doma; vedenjske spremembe, ko bolniki težje obvladujejo čustva, saj postanejo jezljivi, prepirljivi, so nemirni, se ne umivajo, ne češejo, pozabijo jesti itd. Skrb za obolelega je za svojce nedvomno huda psihična in fizična obremenitev, zato potrebujejo tudi oni veliko razumevanja in podpore. Prva preizkušnja je soočenje z boleznijo in njenimi posledicami. Zelo težko je namreč dojeti, da postaja, na primer, naša mama, nekoč vrhunska znanstvenica, čedalje manj vesela, prijazna in vse manj pametna. Videti je sicer kot nekoč, a v resnici ni več to, kar je bila, saj je le svoja bleda senca. Kasneje pa bivanje z osebo z demenco spremeni življenje cele družine. Zato se morajo vsi v družini zavedati, da se bolna oseba ne more spremeniti in žal ne more biti več takšna, kot je bila. Svojci jo morajo, čeprav je to zelo težko, sprejeti takšno, kot je zdaj, in tudi tedaj, ko bo z njo še slabše, saj ni namenoma pozabljiva, hudobna, stiskaška, nemirna ali blodnjava. Takšna je zato, ker je bolna! Zdravila za demenco ni, a prav zdaj naši zdravniki na naših bolnikih klinično preizkušajo cepivo in zdravilo, ki veliko obetata. Kar je še posebej razveseljivo, je to, da nobeni od njiju nima stranskih učinkov. Več o tem je Železnikova napisala v 48. številke Zarje v lanskem letu. Pa še to je poudarila: če opazimo znake demence pri svojcu, ga čim prej odpeljimo k splošnemu zdravniku. Le-ta bolnika napoti k nevrologu ali psihiatru, ki edina lahko podata dokončno diagnozo in predpišeta zdravila, predvsem takšna, ki zmanjšujejo agresivnost, nespečnost, depresivnost itd. Ta hip so na voljo tudi zdravila, ki za približno leto dni zadržijo znake demence, a so uspešna le v prvi fazi bolezni. Prav zato je pomemben čim hitrejši odhod k zdravniku. Hkrati je Železnikova še poudarila, da je katastrofalno, da morajo bolniki s sumom na demenco kar 6 mesecev in več čakati na prvi obisk specialista. S temi in drugimi dobrimi napotki je bivša podpredsednica Alzheimer Slovenija Spominčica zaključila predavanje. Zastavili smo ji še nekaj vprašanj, na katera je odgovorila. Potem smo končali tudi neuradni del občnega zbora in se še nekaj časa družili.

 

Za Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Polhov Gradec in Horjul zapisala
Andreja Dolinar




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
ŽELIŠ BITI TUDI V BODOČE NA TEKOČEM S TEM, KAR OBJAVI DR.KMEČKIH IN POD. ŽENA? x
Naroči se na e-obveščanje in ostani v stiku z nami in ne zamudi več nobene pomembne novice ali dogodka!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
DR.KMEČKIH IN POD. ŽENA
DR.KMEČKIH IN POD. ŽENA
ULICA VL. DOLNIČARJA 002
Tel:
Naš časopis
Številka: 452
Izšla: 25.09.2017
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.