Logo MojaObčina.si

Dobrova-Polhov Gradec

JUTRI
10°C
7°C
SOB.
11°C
8°C
Deli
5621

Prometna strategija na Dobrovi

V mesecu septembru Evropa praznuje teden mobilnosti in spodbuja k posluževanju se za človeka in okolje prijaznejšo mobilnost. V ta namen so tudi po Sloveniji potekale številne akcije, ki so spodbujale, da so si državljani prizadevali krajše razdalje premagovati peš, s kolesom ali s skirojem. Tovrstne akcije pa so nekatere krajane Dobrove in okoliških vasi spodbudile k še drugačnemu aktivizmu – ustanovili so Civilno iniciativo za trajnostno mobilnost na Dobrovi, saj so mnenja, da na Dobrovi prometna infrastruktura ni zadostno urejena.

S peticijo pozivajo in opozarjajo

V podpisani peticiji, ki so jo naslovili na župana Franca Setnikarja in ravnatelja Osnovne šole Dobrova Viljema Kovačiča ter na mnoge medijske hiše, medenj tudi na uredništvo Našega časopisa. V njej navajajo, da velika večina otrok, ki to leto v rekordnem številu obiskujejo šolo na Dobrovi, še vedno ne more varno in zato samostojno prihajati v šolo. Na razdaljah, ki so v poprečju manjše od 2 km, se otroke prevaža z avtobusi, kar ne prispeva niti k njihovemu zdravemu razvoju, saj otroci že tako ali tako cele dni presedijo. Naštevajo nekatere primere, ki so v bližini osnovne šole, pa se do nje, zaradi neurejene prometne infrastrukture peš ne da, saj manjka pločnik ali prehod za pešce. Opozarjajo, da so ob manjkajočih pločnikih še bolj problematični neobstoječi varni prehodi za pešce (zebre) in kot primer navajajo križišče ob glavni cesti v Gabrju pri dovozu na nogometno igrišče ter zimsko drsališče ter nekatere druge primere, o katerih smo povprašali župana.

Občina pripravlja nabor ukrepov

Celotno breme in odgovornost za neobstoječo ali slabo prometno infrastrukturo za varno pot v šolo so člani civilne iniciative namreč naložili na tiste, ki so izvoljeni za to, da na ravni lokalne samouprave v okviru svojih pristojnosti zagotavljajo ustrezne prometne rešitve. Od župana Franca Setnikarja zahtevajo, da v tesnem sodelovanju z vodstvom Osnovne šole Dobrova javno predstavi aktivnosti z zavezujočo časovnico, ki jih Občina vodi v zvezi z zagotavljanjem trajnostne mobilnosti. Na zahtevo civilne iniciative je občina že pripravlja odgovor oziroma nabor ukrepov, na katere civilna iniciativa opozarja, in kateri se bodo prednostno lahko izvedli takoj, ostali pa bodo opremljeni tudi z realnimi časovnicami izvedbe. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa bo v teh dneh, ko prejme od Sveta OŠ Dobrova aktualen Načrt šolskih poti za leto 2019/2020, le-tega z vidika varnosti s prometnimi presojevalci strokovno preveril vse šolske poti. 

Župan o posameznih problematikah odgovarja

Župan o vseh naštetih problematikah pravi: "Vse o čemer piše Civilna iniciativa, se nanaša na območje Dobrove. Tudi sam opažam, da ti problemi na Dobrovi niso rešeni, čeprav se občina že vrsto let trudi, da bi se tudi te stvari na Dobrovi premaknile. Problem vidim predvsem v  ureditvi cestne infrastrukture in pa hodnikov za pešce z urejeno signalizacijo, na regionalni cesti Ljubljana – Polhov Gradec, za katero skrbi in jo vzdržuje Republika Slovenija. S strani občine ves čas opozarjamo Direkcijo za infrastrukturo na pereče probleme in jih skušamo skupaj umeščati v prostor. Želel bi si, da bi na direkciji ustvarili nek akcijski načrt, kako prednostno reševati najbolj pereče zadeve - takoj in jih kasneje, z dolgoročno strategijo, dokončno  urediti, v skladu z vsemi njihovimi standardi.  

Problem ob regionalni cesti predstavlja tudi območje pri  avtobusni postaji Spodnje Razori – že tri leta se situacija z izdelavo projektne naloge rešuje na direkciji in še ni izvedena. Problem je, ker del ureditve posega na območje Mestne občine Ljubljana, prav tako je vpletenih nekaj lastnikov zemljišč v neposredni bližini. Kar pa se tiče preostalega dela regionalne ceste, smo ravno v teh dneh podpisali Pogodbo za izdelavo projekta za izvedbo kolesarske poti Ljubljana – Dobrova – Gabrje, v dolžini 7,8 kilometra, od tega gre 2,3 kilometra po območju Mestne občine Ljubljana, ostalo po naši. Za občino Dobrova – Polhov Gradec bo v tem projektu obdelana tudi vsa prometna signalizacija, manjkajoči hodniki za pešce in manjkajoče avtobusne postaje. Za ta projekt je potrebno, da do septembra 2020 poleg izdelanega načrta pridobimo tudi vsa potrebna zemljišča za nameravano gradnjo. S tem bodo izpolnjeni vsi pogoji, da bo lahko tudi država izpolnila svoj del ter prispevala sredstva iz Dogovora za razvoj regij in vira Ministrstva za infrastrukturo. Projekt kolesarske poti se mora po planu realizirati v letu 2021- 2023. To bo za Dobrovo velik korak in velika pridobitev za prebivalce.

Na nekaterih delih ob lokalnih cestah in javnih poteh, kjer pa bi občina lahko že izvedla kakšen ukrep, pa je problem lastninska pravica posameznikov za koščke zemljišč, ki se jim posamezniki nikakor ne želijo, tudi proti plačilu, odreči, za potrebe dosege javne koristi, se pravi za izgradnjo bodisi celotnega pločnika, ali pa druge varnostne ureditve ob cesti. Občina se bo, v kolikor bo to potrebno, poslužila tudi uvedbe postopkov razlastitev, čeprav takemu načinu reševanja v prvi vrsti ni naklonjena.  

Za večji del šolskih poti, bi rekel, da je dobro poskrbljeno. Prevozi šolskih otrok so organizirani na način, da otroci ne prečkajo cest po nepotrebnem, da se pripeljejo skoraj do doma, da so poti zares varne. Opažamo pa, da navkljub organiziranemu prevozu starši otrok le-te sami k pouku vozijo s svojimi avtomobili, do praga šole, kjer nastaja velika gneča. Potreben je resen razmislek vseh, kakšen cilj na tem področju vsi akterji želimo doseči. Ali je naša družba pripravljena, da se dejansko vrnemo nazaj v leta, ko smo se veliko več gibali in je bila vsaka peš pot v šolo popolnoma običajna in vsakdanja?"

Komunikacija med člani civilne iniciative in občino poteka

Predstavniki civilne iniciative so se oglasili s svojimi zahtevami tudi na občini ter predali seznam predlogov po naseljih, za katere ocenjujejo, da jih je potrebno prednostno urediti. V pogovoru jih je župan povabil, da pri uresničevanju teh projektov občini priskočijo na pomoč, tudi pri pridobivanju soglasij, ki so potrebna za izvedbe naštetih ukrepov, predvsem tam, kjer so sami udeleženi kot lastniki zemljišč. Tako bodo s skupnimi močmi in istim ciljem lahko hitrejši in uspešnejši. Župan zagotavlja, da je občina že pristopila k obravnavi predlogov, predstavnike civilne iniciative pa bo v kratkem povabila, da jim predstavi konkretne rešitve na posameznih lokacijah.

OŠ Dobrova spodbuja »Gremo peš«

Ker je večina podpisanih staršev otrok, ki šolo obiskuje, jih naj bi poleg varnosti zelo skrbelo tudi zdravje otrok. Zaradi naštetih pomanjkljivosti na prometni infrastrukturi se naj bi otrokom onemogočala varna pot v šolo, samozavesten, zdrav razvoj in usposobljenost za samostojno udeležbo v prometu, vsaj v obliki pešačenja, saj je uporaba skiroja, rolerjev ali kolesa na OŠ Dobrova prepovedana. Navkljub temu se šola prizadeva spremeniti potovalne navad osnovnošolcev v smeri trajnostne mobilnosti, zmanjšanja motoriziranega prometa v okolici šol, zmanjševanja okoljskih obremenitev, spodbujanja gibanja otrok in krepitve zdravja otrok, vse to tudi s sodelovanjem v projektu Gremo peš s kokoško Rozi. Gre za projekt Trajnostna mobilnost v osnovni šoli, ki ga sofinancirata Ministrstvo za infrastrukturo in Evropska unija. V sklopu tega na šolski spletni strani in preko obvestil  spodbujajo, da se učenci trudijo priti v šolo po načelih trajnostne mobilnosti. V ta namen so potekale številne aktivnosti in spremljanja.

Ravnatelj Viljem Kovačič pojasnjuje, da šola na Dobrovi je in bo vzpodbujala različne gibalne dejavnosti učencev, ki jo obiskujejo, vsekakor pa ne na račun varnosti le teh. Vezano na peticijo civilne iniciative pravi, da se politika šole s tem šolskim letom ni popolnoma nič spremenila. Še vedno je v hišnem redu zapisano, da je prepovedano prihajanje učencev v šolo s kolesi, rolerji ali skiroji. Ta ukrep je bil sprejet na Svetu zavoda OŠ Dobrova že v letu 2008 in ponovno potrjen v letu 2018. Razlogi za prepoved so bili in so še danes: velika količina vozil v jutranji in popoldanski prometni konici v okolici šole, velika strmina klanca na novem dohodu do šole, nepregleden ovinek na cesti, ki vodi do šole in iz same Dobrove itd. V zvezi s projektom Trajnostna mobilnost v osnovnih šolah pa pojasnjuje, da so se projektu pridružili le v delu, in sicer le s spodbujanjem hoje peš, prevozi s šolskim avtobusom in s spodbujanjem vožnje več učencev v enem vozilu, kar so obveščali preko sporočil ter na roditeljskih sestankih. Poudarja, da se je v času tedna mobilnosti prihajanje učencev v šolo, na načine ki so jih spodbujali, povečalo za 20%, vendar pa ga žalosti dejstvo, da je stanje danes žal enako tistemu pred samo akcijo.

Iz česar sledi moj oseben pripis, da so odločitve glede trajnostne mobilnosti tudi ali morda predvsem stvar vsakega posameznika in da lahko k zdravju otrok prispevamo tudi sami. Seveda je prav, da tudi opozarjamo in da smo slišani, tudi na temo prometne varnosti. Kjer ni odveč poudariti, da moramo za varnost v prometu poskrbeti vsi udeleženci, pa naj si bo pešec, kolesar ali voznik na cesti. S spoštovanjem pravil, strpnostjo in upoštevanjem vseh, bo varnost zagotovljena.

 

Nadja Prosen Verbič

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi