Vesel nad udeležbo in v pričakovanju konstruktivnih razprav je delavnico z naslovom Kje smo in kaj želimo začel župan Franc Setnikar. Poudaril je, da občina podjetnikom vselej želi prisluhniti, vendar pogosto za upoštevanje njihovih predlogov nima moči, saj je nad njo država s svojo dinamiko in strategijo dela. Kljub temu pa je prepričan, da bi skupaj – občina in podjetniki – lahko bili uspešnejši in prodornejši tudi ob boku državnih institucij. Na nepopisan list papirja so nato začeli zapisovati konkretne predloge, želje in pobude predstavnikov podjetij iz občine. Kljub zelo različnim dejavnostim so se njihove točke pogosto srečevale in mnenja prekrivala. Podjetniki so se večji del časa zadrževali pri infrastrukturnih primanjkljajih, saj so enotni, da za svoje delovanje in razvoj infrastrukturo nujno potrebujejo. Izpostavili so: poškodovano državno cesto, makadamske lokalne poti, neurejene dostope do podjetij in avtocestnih krakov, telekomunikacijsko infrastrukturo, željo po izdelani kolesarski stezi itd. Eden od predstavnikov podjetij je bil konkreten: »Naše podjetje vsako leto po državni cesti prepelje okrog 3000 ton tovora. Cesta je katastrofalna, a tudi ko bo obnovljena, za nas še ne bo uporabna, vse dokler se kolesarji ne bodo vozili po svoji trasi.« Podjetniki so poudarili tudi dolgotrajen proces pridobivanja gradbenega dovoljenja in spreminjanja namembnosti parcele v zazidljivo, primerno za gradnjo poslovnih objektov. Tudi absolutno previsoke cene zemljišč na teh območjih so bile izpostavljene. Nekaj, tudi tam prisotnih, se je prav iz teh razlogov bilo primoranih seliti v druge občine: »Podjetje, ki dobi posel in se želi širiti, ne more čakati leta in leta na ureditev papirjev, da uredi prostor za nove zaposlene.« V zvezi s tem je bilo naštetih nekaj dobrih praks ter primerjav s sosednjimi državami. Izrečenih je bilo kar nekaj kritik na račun odnosa države do slovenskih podjetij, predvsem v smislu, da se mora slovenski podjetnik znajti sam, zaradi tujih podjetij, ki prihajajo k nam, pa se čez noč spreminjajo tudi zakoni.

Župan je na vprašanja skušal sproti odgovarjati. Glede neprimerne državne ceste je dejal, da so se v lanskem letu na tem področju začeli konkretni premiki in so rezultati dogovorov in sprejetih aktov že vidni. Lani se je začela rekonstrukcija v Gabrju, v prihodnjih dneh se načrtuje obnova v Srednji vasi do Dolenje vasi, upa pa, da se bo takšna dinamika nadaljevala, tako bo državna cesta Polhov Gradec–Ljubljana v  5 oziroma 6 letih v celoti obnovljena. Glede makadamskih cest je pojasnil, da občina vzdržuje več kot 270 kilometrov cest. Pred naravnimi nesrečami v preteklih letih je bilo vsako leto položenih nekaj kilometrov asfalta, potem pa so ta sredstva dobila drug namen, saj je bilo treba reševati nujne zadeve. Obljubil je, da se bo dinamika del v prihodnjih letih vrnila na stare tirnice. Pri kolesarski stezi je bil župan konkreten, in sicer je dejal, da so jo zavrnili naravovarstveniki. Upa pa, da bo država spremenila operativni program in sredstva prerazporedila, saj bi to omogočilo ureditev kolesarske steze ob Gradaščici. O novih cestnih krakih oziroma priključku na avtocesto v Podsmreki je župan povedal, da si ga ne želi, saj bi prinesel blokovska naselja in pozidavo občine. Kot nemalokrat je izrazil vizijo, da Dobrova - Polhov Gradec ostane podeželska občina, ki bo občanom zagotavljala kakovostno bivanje in stremela, da tu prostor dobijo majhna podjetja, ki bodo imela željo in vizijo ustvarjati in rasti v tem okolju. Poudaril je še, da tu ne vidi prostora za ogromna gospodarska območja in megalomanska podjetja, ki v občino prinesejo le probleme. Odgovor je navezal tudi na zemljišča in povedal, da novi občinski prostorski načrt, ki je v fazi pridobivanja pozitivnih mnenj ministrstev, opredeljuje nekaj večjih površin za poslovno dejavnost. V prvi vrsti pa je po njegovem mnenju treba izkoristiti že obstoječe površine, in sicer prostore in območje nekdanje Hoje, za to dejavnost predvideno zemljišče na Dobrovi ter v Brezju. Delavnica je bila s pohvalo sprejeta in predlagano je bilo, da se v prihodnosti podoben dogodek ponovi. Izrečenih je bilo nekaj zaključnih sklepov.