Občine: Bistrica ob Sotli, Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče, Sevnica Občine: Benedikt, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Hajdina, Hoče-Slivnica, Juršinci, Kidričevo, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Miklavž na Dravskem polju, Oplotnica, Ormož, Pesnica, Podlehnik, Poljčane, Ptuj, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Starše, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šentilj, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale Občine: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika Občine: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna Občine: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava Občine: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, Veržej Občine: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje, Žužemberk Občine: Ankaran, Divača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Koper, Piran, Sežana Občine: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi Občine: Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Rečica ob Savinji, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Solčava, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec Občine: Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec, Vuzenica Občine: Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica Dobrova-Polhov Gradec
DANES
2°C
2°C
JUTRI
2°C
2°C
Oceni objavo

Občina na poti do "Zero Waste"

Občina Dobrova-Polhov Gradec ima posluh za okolje, zato problematiko ravnanja s komunalnimi odpadki zvesto spremlja. Nedavno je s prijavnico v program "Zero Waste" izrazila željo, da želi postati del nacionalne in evropske mreže lokalnih skupnosti na poti do družbe brez odpadkov.

Kaj je "Zero Waste"?

To je program, ki ga koordinira Društvo Ekologi brez meja in je nastal kot posledica akcije Očistimo Slovenijo. Pomeni pa oblikovanje in upravljanje izdelkov ter procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Glavni cilji programa so dolgoročni, in sicer oblikovati krožno gospodarstvo ter odpadke spremeniti v vir, urediti družbo popolnega recikliranja ter preostanek odpadkov zmanjšati do skrajnosti.

 

Kakšni so koraki do "Zero Waste"?

Glavni akter tega programa je vsak prebivalec, saj sta dva osnovna strateška koraka neposredno povezana s porabnikom, in sicer: ločeno zbiranje na izvoru – pobiranje odpadkov od vrat do vrat in plačevanje po načelu, kolikor odvržeš; kompostiranje – doma ali lokalno. Poleg teh dveh pa so tu še drugi strateški ukrepi, ki se preko projektov zbiranja in izmenjave rabljenih oblačil, promocije pralnih plenic – "Zdrave ritke", uporabe kozarcev za večkratno uporabo, zmanjševanja uporabe plastičnih vrečk – "Vrečko? Ne, hvala! " ter drugih v Sloveniji prav tako  že izvajajo.

 

Primer dobre prakse – Ljubljana z okoliškimi občinami

Organizacija Zero Waste Europe je konec maja predstavila nov primer dobre prakse, ki predstavlja pomemben prehod Ljubljane in okoliških občin (vse tiste, kjer za odvoz komunalnih odpadkov skrbi podjetje Snaga) v družbo brez odpadkov. Te že danes ločeno zberemo več kot polovico komunalnih odpadkov. Ob tem naj spomnim, da se je Slovenija Evropski uniji pridružila leta 2004 in pred tem skoraj ni poznala celovitega ločenega zbiranja odpadkov. Šele z ukrepi Javnega komunalnega podjetja Snaga, ki ravnanje z odpadki zagotavlja prebivalcem v Mestni občini Ljubljana in devetih primestnih občinah, se je to začelo urejati. Podjetje danes v povprečju ločeno zbere 61 odstotkov odpadkov in ustvari le 121 kilogramov mešanih ostankov na prebivalca letno, kar je vzorno, če primerjamo z evropskim povprečjem, kjer se povprečno ločeno zbere 42 odstotkov in vsak prebivalec ustvari 285 kilogramov mešanih odpadkov. Kljub dobrim rezultatom pa se primestne občine skupaj z Ljubljano trudijo rezultate še izboljšati – z vključitvijo v program "Zero Waste" se bodo zavezale, da bodo do leta 2025 prepolovile količino mešanih ostankov odpadkov in ločeno zbiranje dvignile do 78 odstotkov. Tu je potrebno izpostaviti še dejstvo, da so stroški ravnanja z odpadki, ki jih zaračunava podjetje Snaga, med najnižjimi ne le v Sloveniji, pač pa tudi v Evropi.

 

Nadja Prosen Verbič

 

 

 

 

Oglejte si tudi