Srečanje je bilo sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu je to potekalo za zaprtimi vrati sejne sobe, po njej pa je minister Bogovič podal kratko izjavo, v kateri je omenil bistvene poudarke sestanka. Dejal je, da so se prisotni najprej seznanili s sklepi, dogovorjenimi na novembrskem srečanju in njihovo realizacijo, in sicer v zvezi z ureditvijo razmer med občino in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS glede zaključka prenosa kmetijskih zemljišč. Minister je v svoji izjavi potrdil, da je sklep več ali manj realiziran, saj so kmetijsko-zemljiščni predlogi pripravljeni. Župan Franc Setnikar je v tem primeru ministra in njegovo ekipo pohvalil za odzivnost, saj je Občina že od leta 2000 glede na določila Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS imela pripravljeno dokumentacijo za prenos zemljišč, pogodbe o prenosu pa so bile podpisane šele v preteklih dneh, torej čakajo le še na vpis zakonitega lastnika v Zemljiško knjigo. Ureditev lastništva zemljišča bo doprinesla k popolnejši evidenci občinskih zemljišč in ponekod tudi hitrejši izvedbi planiranih investicij.

Kot drugi pomemben realiziran sklep je minister izpostavil uskladitev podrobnosti Direktorata za okolje z Agencijo RS za okolje v zvezi z Občinskim prostorskim načrtom (OPN). Župan je pri tem povedal, da se ta sprejema že od leta 2005, v teh dneh pa je po številnih dogovorih in usklajevanjih zadeva prišla do faze, kjer sta za njegovo sprejetje oziroma potrditev potrebni le še dve pozitivni mnenji znotraj Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Tudi ti dve sta po besedah župana že usklajeni, zato v prihodnjih dneh pričakujejo njuno pridobitev, s čimer pa bo prostorski akt tudi zaključen. Sledi le še potrditev akta na Občinskem svetu, kjer pa, po županovih pričakovanjih, naj ne bi bilo več težav in zadržkov. 

Kot tretjo, najzahtevnejšo in še nerešeno problematiko je minister navedel umestitev zadrževalnikov na tem področju, glede katere se bodo vsi deležniki v tem projektu (predstavniki ministrstva, občine, predstavniki izdelovalcev projektov, Inštituta za vode, ARSO, Fakultete za gradbeništvo) še sestali ter poskusili uskladiti različna stališča glede tehničnih rešitev. Po mnenju župana je želje vseh, da se poplavna varnost čim prej reši, in to na način, ki bo sprejemljiv za vse. Trn v peti je Državni prostorski načrt, ki predvideva izgradnjo zadrževalnika na področju Razori, za kar pa je v celoti že izdelana dokumentacija in izračuni. Temu pa Občina močno nasprotuje in ga ne sprejema kot optimalno rešitev za zagotovitev poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova- Polhov Gradec. Iz tega razloga je župan ministra seznanil še z nekaterimi možnostmi in dejstvi pri iskanju najbolj sprejemljive rešitve za obe strani in vse vpletene. Tu je izpostavil pomen zadrževanja vode gorvodno, kar bi zahtevalo več vzdrževanja na že obstoječih objektih, morebitno sanacijo oziroma povečavo le-teh ali celo dograditev manjših objektov oziroma pregrad na nekaterih pritokih Gradaščice in njene struge. Ti bi po mnenju župana prav gotovo upočasnili tok reke ter omilili, če ne celo preprečili, poplavne na tem območju.

Po sestanku je sledil ogled terena. Skupaj so se odpeljali proti Mačkovemu grabnu, kjer je župan ministru ter predstavnikom ministrstva nazorno razkazal problematične odseke, kjer je potreba po ukrepih v zvezi z zagotavljanjem poplavne varnosti najnujnejša.

Po besedah župana, je bil sestanek zelo uspešen. Kakšni pa bodo zaključki glede zadnjega pa bo znano zelo kmalu. O dokončnih odločitvah in sklepih bomo poročali tudi v prihodnjih številkah Našega časopisa.

Nadja Prosen Verbič