Letos ste postali poveljnik GZ Dolomiti, kot gasilec v PGD Butajnova - Planina pa ste aktivni že dlje časa. Kakšna je bila vaša pot do poveljnika gasilske zveze?
Gasilcem sem se pridružil že kot »mulc«, tako kot je pri nas navada. Takrat je bilo PGD Butajnova - Planina še zelo mlado društvo, saj je bilo ustanovljeno leta 1971. Leta 1984 sem naredil tečaj za gasilca. Z drugimi člani smo nato imeli vaje, sestavili smo tekmovalno ekipo, veliko smo se družili. Prostovoljno gasilstvo pa še ni bilo tako razvito kot danes. Spopadali smo se tudi s težavami mladega društva, saj nismo imeli svojega gasilskega doma, niti veliko opreme, tudi članov je bilo na začetku malo. Ko sem bil v vojski, pa so me izvolili za poveljnika društva in vlogo sem sprejel. Poveljnik PGD Butajnova - Planina sem bil kar 27 let. Prva leta smo ves trud vložili v gradnjo gasilskega doma, nakup opreme in pridobitev članov. Danes se društvo zato lahko pohvali z velikim številom operativnih gasilcev, mladinske in članske ekipe so zelo uspešne tudi na tekmovanjih, za gasilstvo pa se izjemno zanimajo tudi mlajše generacije. Imamo močan podmladek. PGD Butajnova - Planina ima tudi mlado vodstvo, kar se mi zdi zelo pomembno. To podpiram tudi v drugih društvih. Jaz pa sem zdaj v domačem gasilskem društvu samo še operativni član.
Del GZ Dolomiti pa sem že več kot 20 let; bil sem poveljnik sektorja Šentjošt, 10 let pa sem bil tudi pomočnik poveljnika za opremo in tehniko, ki društvom pomaga pri nakupu gasilske opreme in vozil. Letos se je po dveh mandatih z mesta poveljnika zveze poslovil Filip Božnar. Pred enim letom si nisem misli, da bom nekoč poveljnik zveze. Ko so se bližale volitve za novega poveljnika, mi je več ljudi reklo, da bi se dobro znašel v tej vlogi. Prejel sem veliko podpore, tudi s strani vseh gasilskih društev, saj sem na volitvah prejel vseh dvajset glasov.
Kakšen je po vašem mnenju dober poveljnik?
Da sploh lahko kandidiraš za poveljnika zveze, moraš izpolnjevati nekatere zahteve Gasilske zveze Slovenije – moraš biti višji gasilski častnik ali gasilski častnik 2. stopnje, moraš imeti potrebne izkušnje in znanje, moraš biti operativni član, ipd. Težko je odgovoriti, kaj je dober poveljnik … Zase težko rečem, da sem dober poveljnik, ker se nerad hvalim, nisem tak človek. A mislim, da sem človek, ki lahko to nalogo opravi dobro. Poznam teren, kar nekaj intervencij je že za menoj, imam veliko izkušenj, opravil sem številna izobraževanja. Imam tudi dobro ekipo, s katero lahko naredimo veliko, kar je zelo pomembno. Dobro sodelujemo tudi s predsednikom gasilske zveze Francijem Zibelnikom. Vedno pa pravim, da ima poveljnik tako kot vsi ostali dve ušesi in ena usta – najprej mora znati poslušati.
Katere osebne lastnosti vam pomagajo pri uspešnem opravljanju vloge poveljnika?
Poveljnik gasilske zveze nisi samo takrat, ko potekajo intervencije. Poveljnik si ves čas in gasilska zveza opravi res veliko dela. Zato so pomembne izkušnje in znanje, treba pa je znati tudi prisluhniti potrebam društev. Veliko je tudi sodelovanja – z Občino, državo in Gasilsko zvezo Slovenije.
Avgustovske poplave so prizadele tudi našo občino. Kakšno vlogo ste pri odzivu na poplave imeli vi?
Sodeloval sem kot poveljnik gasilske zveze in kot član civilne zaščite naše občine. Intervencije so se pričele prav pri nas v Butajnovi. V slabi uri smo imeli 8 intervencij. Hitro smo videli, da je količina zapadlega dežja res ogromna in da so poplave v dolinah neizogibne. Že pred 4. uro zjutraj smo imeli sestanek, videokonferenco prek telefona, da smo aktivirali štab civilne zaščite. V nadaljevanju so bila aktivirana še vsa gasilska društva v občini. Ko smo zjutraj pričeli z ogledom terena, enostavno nismo mogli verjeti, kaj je voda naredila. V tistih prvih trenutkih ne veš, kaj storiti, da bi pomenilo največ.
V tako obsežni intervenciji vodenje prevzame gasilska zveza. Nahajal sem se v Polhovem Gradcu in ob pomoči sektorskih poveljnikov ter v sodelovanju s civilno zaščito skrbel za koordinacijo dela gasilskih društev. Dela je bilo res veliko. Prejeli smo tudi pomoč Gasilske zveze Horjul. Kot zanimivost lahko povem, da je od petka do nedelje 368 prostovoljnih gasilcev opravilo 4556 ur dela, prevoženih pa je bilo 1600 kilometrov.
Dobro smo sodelovali tudi z Občino, podžupanjo Ano Oblak in županom Juretom Dolinarjem. Ko je bil izvoljen, gasilci nismo vedeli, kaj nas čaka – kakšen odnos bo imeli do gasilstva. A zdaj lahko rečem, da smo zelo, zelo pozitivno presenečeni.
Kaj je bilo za vas najtežje oziroma kaj je bil največji izziv pri avgustovskih poplavah?
Nič ni bilo težko. Takrat je pač treba narediti, kar je treba narediti. Največji izziv prihaja zdaj, po zaključeni intervenciji. Treba bo nadomestiti uničeno gasilsko opremo, pokazala se je tudi potreba po dodatnih opremi za posredovanje na tovrstnih intervencijah …
Kaj želite v mandatu 2023–2028 kot poveljnik narediti v GZ Dolomiti? Boste uvedli kakšne spremembe, izboljšave, kje vidite prostor za razvoj zveze?
Gasilsko zvezo sem dobil v dobri »kondiciji«, moji predhodniki so dobro opravljali delo. Poudaril bi, da so vsa gasilska društva v zvezi neverjetno aktivna in dobra – glede opreme in glede znanja. Jaz v gasilski zvezi skrbim predvsem za operativo, opremo in izobraževanja, kjer zveza deluje po vnaprej določenem planu, tako da imamo že narejeno časovnico za nakup gasilskih vozil po društvih za prihodnjih 10 let. Tako da delamo vse po načrtu.
Že preden sem postal poveljnik, pa so se kazale določene pomanjkljivosti, na primer pri alarmiranju gasilcev v primeru intervencij. Letos smo zato v vseh društvih prešli na uporabo programa FireApp, ki se je v nedavnih poplavah že izkazal za zelo dobrega. Poskrbeli pa smo tudi, da so se sedaj pričele plačevati refundacije. To pomeni, da ko je gasilec na intervenciji namesto v službi, Občina delodajalcu krije stroške; tokrat je bil sicer aktiviran državni načrt, tako da bo stroške krila država. Te refundacije pa se sedaj plačujejo tudi v primeru gasilskih izobraževanj.
Kaj pa počnete, ko niste gasilec ali poveljnik zveze?
Hodim v službo – zaposlen sem v podjetju TKG in proizvodnja vijakov d. o. o. v Ljubljani, kjer skrbim za vzdrževanje strojev. Ogromno mi pomenijo družina in prijatelji. Imam pa tudi motor, tako da greva z ženo v prostem času na kakšen izlet. Drugače pa se mi življenje ni veliko spremenilo, odkar sem poveljnik, le prostega časa je manj.
Bi še kaj sporočili občanom?
Sodelovanje med gasilci in zvezo naj še naprej ostane tako dobro, da bomo s skupnimi močmi lahko zagotavljali varnost občanov. Želim si, da bi gasilci občane obiskali le enkrat letno in s koledarjem v rokah, ne pa s potopnimi črpalkami! Upam, da bo takih situacij, kot nas je doletela avgusta, čim manj ali nič. A nanje smo dobro pripravljeni.
Hvala za vaš čas in uspešno vodenje Gasilske zveze Dolomiti vam želimo še naprej!
l.o.
