Tako da imamo Slovenci svinjo za najbolj svinjsko žival. A naslednja zgodba dokazuje ravno obratno. Pohodniki, ki hodijo po znanih poteh in stezah skozi Mačkov graben in proti Grmadi, pripovedujejo, da ga pogosto srečajo tam pri neki kmetiji, kot bi jih čakal. Domači ga pogosto spustijo iz hleva, teče čez most, ob visoki škarpi do kozolca, povoha otroke do las in že začuti, da se bo dobro imel čez dan. Točno že pozna svoj zemljevid, zakorači čez Malo vodico, do stare Jelovčnikove bajte in še na Štirmoževo pot. Tudi krtine mu dišijo, z rilcem odrine stare korenine kot bager. Ko mu kaj dobrega uspe, rad pogleda v oči. Pravijo, da bi zvečer lahko zlezel v posteljo pod kovter in bi z rilcem toplo dihal med lase, tako prijazen se jim zdi. Tak je pujs Krulko, naš prijatelj! Sploh lahko o njem mislimo ali povemo kaj slabega? Kletvice tu ne gredo z jezika!

J. Praprotnik