Razstava je delo zgodovinarjev in geografov (avtorji so dr. Božo Repe, dr. Peter Mikša, dr. Kornelija Ajlec, dr. Bojan Balkovec, dr. Rok Ciglič, dr. Božidar Flajšman, dr. Darja Kerec, dr. Attila Kovacs, Maja Vehar, Manca Volk Bahun in dr. Matija Zorn), ki že dobro leto v sklopu projekta Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva preučujejo do danes znanstveno še neobdelano temo, kako je 560 kilometrov okupacijskih meja med 2. svetovno vojno, tisoče metrov bodečih žic, visokih ograj in tudi minskih polj vplivalo na življenje prebivalcev in kakšne posledice je pustilo v naravi. Meje so namreč naenkrat presekale običajni vsakdan, ločile družine, preprečile poti na delo itd. Posledice vojnih razdelitev so prebivalci čutili še leta po koncu 2. svetovne vojne, ostanki meja pa so v prostoru vidni še danes.
Razstava, ki se nahaja v avli ter 5. nadstropju Filozofske fakultete, je sestavljena iz 12 razstavnih panojev ter razstavnih eksponatov (originalna nemška mejna žica, mejni kamni ipd.). Na panojih so predstavljena vsa mejna okupacijska področja na Slovenskem med vojno ter njihove značilnosti in posebnosti (npr. meja med Nemčijo in NDH – južna meja rajha, meja v Beli krajini, meja med Nemčijo in Italijo na Dolenjskem, meja v visokogorju Julijskih Alp, tromeje itd.). Panoje dopolnjuje fotografska razstava v 5. nadstropju, ki prikazuje pričevalce ter terenske najdbe. Dodani so tudi videoposnetki pričevanj ljudi, ki so doživeli razkosanje ter njegove posledice. Njihovim zgodbam lahko sledimo tudi preko družbenega omrežja Facebook, saj jih raziskovalci redno objavljajo na Facebook strani Projekt Okupacijske meje.
Del razstave je namenjen tudi okupacijski meji, ki je tekla preko Polhograjskega hribovja do Ljubljane. Pri pridobivanju informacij za ta del so se raziskovalci projekta povezali z Milanom Koširjem iz Črnega Vrha pri Polhovem Gradcu ter Matevžem Koširjem iz Suhega Dola, zbiralcema materialnih in pisnih spominov tega časa, ter Marušo Nartnik, študentko zgodovine iz Polhovega Gradca. Matevž Košir je za potrebe razstave tudi ročno izdelal maketo nemškega stražnega stolpa z ožičeno mejo. Z Vrhnike pa je ustvarjalcem razstave kot sponzor velikodušno priskočil na pomoč Tomislav Petelin, katerega podjetje Pos plastika je izdelalo posebno vitrino za hrambo mejnega kamna.