V drugi polovici poletja – 4. in 5. avgusta se je velika godbena družina po petih letih zopet odpravila na najvišji slovenski vrh, na Triglav. Letos je bilo še posebej slovesno, saj smo na Kredarici obeležili Zlato mašo msgr. Mira Šlibarja. 
Vse se je pričelo že 5 let nazaj, ko smo sestopali s Triglava in se hecali, da bi čez 5 let podvig ponovili. Bolj kot se je bližalo leto 2025, bolj je bila ideja jasna, hkrati pa so leta sovpadala tudi s Šlibarjevo Zlato mašo. Ker se to res ne zgodi velikokrat, ni bilo odlašanja in prijavnice so v sredini preteklega leta ugledale luč sveta. Začelo se je z godbeniki, nadaljevalo s pevskim zborom, starši godbenikov in ostalimi prijatelji. Velika godbena družina je leta 2020 skupaj zbrala 56 udeležencev pohoda, najmlajši pa je bil takrat še bodoči godbenik Nejc, ki sedaj igra pozavno. Danes, pet let kasneje pa se je godbena družina malo spremenila in pa predvsem povečala – na Triglav se je odpravilo kar 70 pohodnikov z najmlajšim 8-letnim bratcem tolkalca Patrika, Martinom na čelu.
Da je bil korak res varen, nas je spremljalo kar 6 vodnikov – večina iz Planinskega društva Blagajana, glavni vodnik pa je bil Viljem Kovačič, izkušeni gorski vodnik in bivši ravnatelj Osnovne šole Dobrova. V prepoznavnih florestenčno rumenih majicah, naših vodnikov res ni bilo mogoče zgrešiti. Ura je v ponedeljek odbila 5.45, sledila so glavna navodila in podali smo se na pot. Ker je bila naša skupina res številčna, je vsak lahko našel nekoga, s katerim je bil korak lažji in hitrejši.
Kratki postanki in že smo bili pred Vodnikovim domom, kjer smo se kot skupina prvič spet srečali vsi skupaj. Kratek počitek, malica in slovenska glasba izpod prstov naše harmonike. Čas je res hitro minil in sledil je drugi del vzpona – na Kredarico. Na Vodnikovem domu so nas pozdravile kravice, višje pa kozorog, ki smo ga poimenovali Odi. Opazili smo nekaj prečudovitih Planik in že opazovali streho Kredarice. Po 6 urah hoje in krajšimi postanki, smo dosegli prvi cilj – Kredarica. Sledil je enourni počitek in pot smo zaradi lepšega vremena na Triglav nadaljevali še isti dan.
V slabih dveh urah je vseh 65 pohodnikov varno prispelo do Aljaževega stolpa.  Najprej nekaj pesmi na kitaro, nato pa je zazvenela godbena slovenska glasba, ki je čudovito odmevala daleč v dolino. Sledil je tudi krst novih pravih Slovencev, ki jih je bilo letos kar 20! Sledilo je še fotografiranje družin in prijateljev in že je bil čas, da se odpravimo nazaj do koče na Kredarici.
Varen sestop z gora, topel obrok in čas za spanje. No, spanje je bilo za nekaj posameznikov – večina se je kljub utrujenosti še družila ob družabnih igrah in slovenskih glasbi, ki je odmevala še pozno, pozno v noč. Kot pravijo, se je na večer odvijal res čudovit, eden lepših slovenskih večerov v kočah, kar jih je kdaj bilo. Čeprav so naši udeleženci pozno v noč igrali in prepevali, zjutraj bujenje ni bilo težko, saj je zvok budilke zamenjal glas helikopterja, ki je v vsakem pohodniku zbudil zanimanje: ''Kaj misliš, da je helikopter ravno pripeljal?''
Obilen zajtrk in sledile so godbene in pevske vaje ter intenzivne priprave na Zlato mašo, ki se je pred kapelico Marije Snežne odvijala ob 11. uri dopoldne. Med našimi pripravami je v kapeli potekala tudi poroka, nato pa Zlata maša in hkrati tudi Srebrna obletnica poroke. Slovesen dan za različne skupine ljudi in posameznike je napolnil tudi srca številnih drugih vernikov in pohodnikov. Slovesna zlata maša se je odvijala ob zvokih priložnostnega mešanega pevskega zbora in godbe Dobrova - Polhov Gradec. Pri sveti maši se je zbrala množica vernikov, pohodnikov in drugih, ki so takrat bili blizu Kredarice. Srečali smo mnogo podpornikov in prijateljev godbe, ki so se le za to priložnost odpravili do Kredarice. Bilo je lepo in nepozabno. Godba je Miru Šlibarju ob Zlati maši podarila tudi darilo – knjižico prve pomoči, ki je vsebovala nekaj najpomembnejših pripomočkov za v hribe – med drugim prisrčnico ter obliže, poleg pa klekljan Aljažev stolp, ki ga je prav za to priložnost ustvaril 10-letni Filip, čigar družina se je z godbo prvič podala na Triglav. Po sveti maši je sledila pogostitev za vse prisotne in najpomembnejše – skupinsko slikanje pred kapelo Marije Snežne.
Še priprava nahrbtnikov in odpravili smo se proti zaključku naše poti. Kot zadnja postojanka je bila tudi tokrat Vodnikov dom, kjer sta predsednik godbe Borut Dolinar in glavni gorski vodnik Viljem Kovačič podelila priznanja vsem novopečenim ''Pravim Slovencem''. Kratek zaključni nagovor in kot skupina pohodnikov smo se odpravili proti izhodišču na Pokljuki, kamor smo prispeli ob večernih urah.
Veselje in hvaležnost, da smo varno prispeli do Triglava in nazaj, objemi ter rokovanje v slovo in že misel kako bomo čez pet let ali pa že kaj prej, skupaj osvojili kakšen slovenski vrh.
Ob tem se godbeniki želimo zahvaliti vsem šestim gorskim vodnikom, ki so nas že drugič celotno pot spremljali in varovali, da smo se brez poškodb vrnili v dolino. Velika zahvala tudi Miru Šlibarju, ki je poskrbel za verski del dogodka, pa tudi Radiu Ognjišče, ki je preko družabnih omrežji spremljal vsak naš korak in ga delil s sledilci in poslušalci. Kot je sedaj že v navadi, lahko godbene večje podvige in projekte vedno spremljate preko naših družabnih omrežji in tudi tokrat je bilo tako. Trudili smo se, da bi na vseh treh družabnih omrežjih (Facebook, Instagram in TikTok), kjer smo prisotni, čimbolj pogosto objavljali naš napredek pri vzponu in hkrati gledalcem omogočili, da nas spremljajo in so z nami. Tudi tokrat nam je to uspelo, sploh pa je posnetek s Triglava postal viralen na TikToku in pa tudi na Facebooku. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nas spremljali preko socialnih omrežji, delili naše posnetke in ponosno širili glas o našem uspehu in slovenski godbeni glasbi.

Manca Dolinar
Foto: Arhiv godbe DPG