Kulturni dom Jakoba Trobca, ki vse od leta 1938, ko je bil položen in blagoslovljen njegov temeljni kamen, skrbi za kulturno življenje kraja, je po več kot petdesetih letih dobil novo zunanjo podobo. Stavbo, ki zaradi svoje mogočnosti in lege privabi pozornost mnogih mimoidočih, so zgradili v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, zunanjost s fasado pa so uredili dvajset let pozneje. Zob časa je v teh letih naredil svoje, zato je bil dom potreben obnove.
Dela so se začela avgusta, spremljal in koordiniral pa jih je Franc Kovač. Ta je nič kaj ponosno opisal stanje pred obnovo: "Objekt je zamakal, puščali so žlebovi, na nekaterih delih fasade so bile poškodbe in še veliko drugih drobnarij." Da je skrajni čas za obnovo, so se strinjali tudi predstavniki sveta Krajevne skupnosti Polhov Gradec, ki so se seznanili z izvajanjem del, ob tem pa opozorili, da za izvedbo odgovarja lastnik objekta Župnija Polhov Gradec. Večino obnovitvenih del je opravilo slikopleskarstvo Matjaž Keršmanec, s. p., ki je dostavilo in postavilo fasadni oder, opravilo groba zidarska popravila fasade, nanos lepila in zaključnega ometa ter napušč prebarvalo s premazom. Odstranitev in menjavo opaža oziroma lesenih stenskih oblog ter zamenjavo dotrajanih strešnikov je izvedlo podjetje Marko Rus, s. p., menjavo nujno potrebnih žlebov in odkapnih plošč pa podjetje Peter Tominc, s. p. Za nekaj manjših električnih del je poskrbelo podjetje Trnovec Milan, s. p. Popravila so pokazala, da je treba zamenjati tudi nekaj oken, kar je opravilo podjetje Majcen, d. o. o., iz Novega mesta.
Vrednost vseh izvajalskih del se ocenjuje na okoli 40.000 EUR ali morda kak evro več, saj so dela sproti odkrivala nove, prej nepredvidene investicije. Z zaključitvijo del v septembru so se večinoma izčrpala tudi sredstva za obnovo kulturnega doma, ki so se nabirala in varčevala iz postavke najemnin. Zato bo menjava kritine, ki je prav tako potrebna, morala še nekaj časa počakati.
Kulturni doma Jakoba Trobca, s katerim se ljudje ponašajo že 75 let, danes znova sije in je Pograjcem lahko spet v ponos. Toda jasno je, da ljudje z njim ne živijo več tako močno kot nekoč, ko so postavitev temeljnega kamna proslavili na "najveličastnejši način", slovesnosti pa se je "kljub skrajno slabemu vremenu udeležilo ogromno število domačinov in tujcev, zlasti ameriških Slovenk in Ljubljančanov", piše takrat 28. številka Slovenca. Toda verjamemo in upamo, da bo prišel čas, ko bo tudi mlajša generacija znala v večji meri ceniti delo svojih prednikov, ki so temu namenili mnogo prostovoljnih ur, in morda s številnejšimi dejavnostmi in prireditvami pokazati, da nam je še kako mar za pograjski hram kulture.
Nadja Prosen Verbič
Foto: npv
