Februar je mesec kulture in v ta namen sem opravila intervju s predsednico Kulturno-umetniškega društva Ivan Cankar iz Šentjošta, Metko Oblak. Kako v Šentjoštu kulturo oživljajo vse leto, ne le februarja, in zakaj se kulturno društvo imenuje po Ivanu Cankarju. Vse od zgodovine in nastanka društva, pa vse do danes, ko mladi skrbijo za kulturno udejstvovanje.  Vabljeni k branju.

Koliko časa društvo že deluje in zakaj se imenuje po Ivanu Cankarju?

Kulturno društvo uradno deluje od leta 1952, je pa kulturno življenje v Šentjoštu prisotno že dlje časa. Starejši bi verjetno rekli, da se je igre na oder postavljalo že odkar pomnijo in res so ljudje že pred prvo svetovno vojno skrbeli za kulturo na vasi. Kulturno društvo je v tistem času pripravljalo igre, gledališke predstave, gojilo petje, telovadbo in skrbelo za kulturno vzgojo mladine. Med in po drugi svetovni vojni so krajše igre uprizarjali pod kozolci, kasneje v dvorani na Ljubljanici, ves čas pa so kljub prepovedi pripravljali Miklavževanje. Približno 60 let nazaj so se Šentjoščani zavzeli za postavitev novega kulturnega doma, ki so ga gradili slabih 10 let, in še danes predstavlja osrednjo zgradbo v Šentjoštu, ki različnim društvom omogoča številne dejavnosti. Da bodo društvo poimenovali po Ivanu Cankarju, so se odločili iz razmišljanja, da je Ivan Cankar pogosto obiskoval naše kraje. To izhaja iz tega, da je prijateljeval z izobraženim Možinetovim Jakobom iz Potoka, katerega je pogosto obiskoval, segmente iz njunih pogovorov pa naj bi Ivan Cankar vključeval tudi v svoja dela. Poleg tega je znano, da je bil Ivan Cankar cenjen gost v Možinetovi gostilni v Šentjoštu, njegova mama pa je bila iz Vrzdenca, ki je naša sosednja vas.

Koliko vas je članov društva in kaj je vaše glavno poslanstvo?

Društvo šteje več kot 100 članov, ki sodelujejo v različnih odsekih in pri različnih dejavnostih. Trenutni upravni odbor sestavljamo mladi, kar zagotovo doprinese k zagnanosti in pestremu izboru vsebin. Menim, da je naše glavno poslanstvo ohranjanje žive kulture, ponujanje raznolikih dogodkov, ki privabljajo ljudi različnih starosti, zanimanj in interesov, obenem pa pri našem delu izhajamo iz lastnih pogledov in želje po kulturnem udejstvovanju.

Katere dejavnosti in prireditve najbolj zaznamujejo vaše delovanje in na katere ste kot društvo še posebej ponosni?

Našega društva si zagotovo ne bi mogli predstavljati brez gledališke skupine Theatro Šentjošt, ki je v dobrih 10ih letih delovanja na oder postavilo kar nekaj odmevnih predstav. Pevsko kulturo ohranjajo trije zbori, zadnjih nekaj let deluje tudi skupina za starejše. Ponosni smo, da so svoj kotiček v prostorih Kulturnega doma Šentjošt našli Knjižnica Šentjošt, Študentsko društvo Silaq in Športno društvo Šentjošt, saj s svojimi dejavnostmi skrbijo, da je kulturni dom središče dogajanja na vasi in s tem ves čas poln in živahen. Z veseljem omenim še dogodke, ki se poleti izvajajo v stari cerkvici, spominsko prireditev pri Kapeli mučencev, glasbene dneve, miklavževanje, pravljične ozimnice, literarne večere, gledališke delavnice za otroke in še bi lahko naštevala.

Kako se je društvo skozi leta razvijalo?

Društvo je bilo ves čas aktivno in je pripravljalo dogodke, ki so bili utrip določenega časa. V igrah so v preteklosti igrali odrasli, potem so se začele pripravljati tudi igre, v katerih so igrali otroci, vrsto let je delovala tudi folklorna skupina. Gledališka skupina Theatro Šentjošt je v društvu naredila prostor za nagovarjanje mladih in razkrivanje tabu tem. Zadnja leta smo pozorni tudi na to, da je program čim bolj raznolik, da imajo možnost nastopa različni strokovnjaki ter domači in širše znani ustvarjalci. Nove ideje in pobude so prisotne ves čas in trudimo se jih izpeljati čim več.

S kakšnimi izzivi se danes najpogosteje srečujete pri delovanju društva?

Trenutno nam največji izziv predstavlja obnova Kulturnega doma Šentjošt, za katero verjamemo, da nam bo uspelo pridobiti sredstva. Sicer pa dejavnosti v društvu lepo tečejo. Ponosna sem na člane upravnega odbora in vse ostale člane društva, ki skrbijo za program in dejavnosti, žrtvujejo svoj prosti čas in prispevajo svoje talente. Kadar imaš okrog sebe take ljudi, se lahko izpelje čisto vsaka ideja in dejavnost.

Česa ste se tekom vodenja društva naučili oz. novega spoznali?

Naučila sem se marsikaj o vodenju društva in organizaciji različnih dogodkov. Pa tudi o potrpežljivosti in prevzemanju odgovornosti, ki pride skupaj z delovanjem društva ter ponujanjem bogatega in raznovrstnega programa. Poleg tega pa mislim, da sem se naučila tudi zavedanja, da smo si ljudje različni in da kulturo vsak vidi na svoj način ter da nekatere stvari rabijo čas in jih ne moremo prehitevati.

Kakšni so vaši načrti in želje za prihodnost?

Moja največja želja je, da bi društvo aktivno delovalo še vrsto let, da bi pridobivalo nove člane in da bi se ljudje odzivali na naše dogodke. Kot sem že omenila, je v načrtu obnova kulturnega doma, s čimer bomo poskrbeli, da bodo lahko tudi generacije za nami polno in z veseljem delovale na področju kulture ter da bodo imele možnost izražanja, ustvarjanja in povezovanja.

M.D.

Foto: KUD Ivan Cankar, Šentjošt