Logo MojaObčina.si

Dobrova-Polhov Gradec

DANES
29°C
19°C
JUTRI
27°C
18°C
6162

Osnovna šola Polhov Gradec v 50 letih

V pretekli številki Našega časopisa smo poročali o slovesnosti ob 50-letnici šolske zgradbe v Polhovem Gradcu, ki so jo okronali z uradnim odprtjem športnega objekta, ki ponuja številne športne dejavnosti na prostem. V prispevku smo vam obljubili še kanček zgodovinskih in statističnih dejstev, ki so nadvse zanimiva, ter imena izjemnih talentov, ki so ali še bodo izšli iz polhograjske osnovne šole.

Iz šolske kronike 1969/1970

Nikakor ne smemo mimo najpomembnejše odločitve, ki so jo pred pol stoletja sprejeli vrli možje, ter dejstev in razmer, ki so tej odločitvi botrovale: “Skoraj pol tisočletja stara šola grozi, da se bo podrla. Šola je v stari graščini iz 16. stoletja. Prostori so premajhni, premalo osvetljeni, ne odgovarjajo sodobnemu pouku in kvarno vplivajo na zdravje naših otrok. Stropovi so se povesili že za 9 cm. Republiški zavod za raziskavo materiala je ugotovil, da je poves prekoračen za 244 %, zato je bila od 6. januarja 1967 šola za 14 dni zaprta, da je SGP Grosuplje podprlo v treh prostorih povešene stropove. Pričeli smo z akcijo za izgradnjo nove šole – z načrtom. Skupščina občine Vič - Rudnik je sprejela sklep, da se prične z izdelavo načrta, ter sprejela program za izgradnjo šole, ki ga je pripravil kolektiv. Za občinski praznik, 27. april, je predsednik občinske skupščine Ljubljana Vič - Rudnik postavil temeljni kamen za novo šolo v Polhovem Gradcu. 15. 7. 1968 bo zapisan v zgodovini PG kot dan, ko se je pričela gradnja nove, sodobne šole." Spomini pa ostajajo, spomini na gradnjo in selitev: "Buldožerji so se zarili v hrib. 23. 11. 1969 smo slavnostno otvorili novo šolo. Ta je sodobno opremljena, s kabinetnimi učilnicami, telovadnico, pokritim bazenom, vrtcem in sodobno opremljeno kuhinjo.” Tudi tedanji učenci so bili pomemben del te zgodbe. Metod Kozjek je na slovesnosti podelil spomine izpred 50 let in to v svojem narečju, nato pa so bili prebrani zapisi Boštjana Mlinarja, ki je pred 15 leti zanimivo strnil spomine svojih staršev: “Ko sta moja starša prišla v novo šolo, se jima je vse zdelo zelo čudno. Zjutraj ni bilo treba zakuriti peči – dobili so centralno kurjavo. Ni bilo treba vleči vrvi – zvonec je bil električen. Ni jim bilo potrebno hoditi v kaplanijo k telovadbi – dobili so veliko telovadnico. Ko je bila šola še v gradu, so učitelji hodili k učencem, kar naenkrat pa so morali učenci k učiteljem – imeli so kabinetni pouk. Učenci so se razveselili tudi igrišča pred šolo, čeprav ga je v gradu dobro nadomeščal park. Sedaj imamo učenci garderobo v pritličju, v gradu pa so imeli garderobo pred razredi. Ko so prišli v novo šolo, jim tudi ni bilo treba lupiti krompirja. V novi šoli je bilo vse tako novo, svetlo in nasploh lepo. ”

 

Petdesetletni razkorak

50 let je velik razkorak tako v življenju kot navadah. Zato je nadvse zanimiva primerjalna statistika let 1969 in 2019. Lahko začnemo že pri vrednosti stavbe, ki je nekoč stala 530 milijonov starih dinarjev, kar bi danes naneslo približno 2.235.000 evrov, že sama obnova pred desetimi leti pa je znesek skoraj podvojila; primerljive so številke vpisanih otrok v šolo danes 389, pred petdesetimi leti pa zgolj sedem manj; velik razkorak je očiten pri številu oddelkov vrtca, ki se je nekoč odvijal zgolj za eno skupino, danes pa je v enajstih oddelkih kar 180 otrok; življenjski ritem narekuje tudi uvedbo OPB, ki danes poteka v osmih oddelkih, nekoč pa so imeli podaljšano bivanje zgolj za peščico učencev; neprimerljivi so tudi pogoji za šolanje nekoč so učitelji kontrolne naloge tiskali na ciklograf, danes pa šola razpolaga z barvnimi tiskalniki, fotokopirnimi stroji, LCD-projektorji, številnimi računalniki, tablicami ipd., temu primerljive so tudi številne dodatne vsebine in krožki ter s številnimi knjigami založena knjižnica in posledično znanje otrok pred petdesetimi leti je bila povprečna ocena učencev 2,98, danes je ta kar 4,2, število popravnih izpitov pa se je s povprečnih 45 znižalo na manj kot pet letno. In ko smo pri navadah, se te žalostno zaključujejo pri prehranskih navadah otrok, ki so pred petdesetimi leti razpolagali le z največ dvema obrokoma skuhane in nepredelane hrane, danes pa je obrokov več, na teden pa se zavrže okoli 600 kilogramov hrane, ki je po mnenju otrok preveč zdrava. Življenje narekuje svojo pot in marsikje je še prostor, da se statistika izboljša.

 

Priznanja izjemnim talentom in potencialom šole

Ob prireditvi leta 2010 so bila učencem, ki so se posebej odlikovali na določenem področju, podeljena priznanja. Ob letošnji slovesnosti so jih dobitniki predali svojim naslednikom, na nekaj področjih pa so bila priznanja podeljena prvič. Nadvse uspešna akrobatska plesalka v rokenrolu Gaja Malovrh je plesni čeveljček priznanje za ples predala obetavni plesalki "street show dance" Naji Kovačič; priznanje za športne dosežke je od slovenske smučarske skakalke Urške Bogataj šlo k uspešnemu mlademu hokejistu Ianu Sotlarju; vsestranska ustvarjalka na odru in za njim Lucija Trobec je jabolko ustvarjalnosti predala obetavni mladi glasbeni in literarni ustvarjalki Lei Kumar; zlato jajce za uspešne naravoslovce je iz rok Marka Rusa romalo v roke gimnazijcu z nadpovprečnimi dosežki iz naravoslovnih vsebin Janu Dolinarju; Lucija Jankovec, ambasadorka demokratičnega oblikovanja in prepričana iskalka trajnostnih rešitev v modi, je zeleno srce priznanje za ekologijo izročila zelenima bojevnikoma mlade generacije Janu Grilu in Luciji Janša; ilustratorka in avtorica šolskega loga Lidija Plestenjak je zlati čopič – priznanje za likovno ustvarjalnost predala nadarjeni in ustvarjalni Liji Koprivec; misijonar na Madagaskarju Janez Krmelj je bil imenovan za ambasadorja humanitarnosti; zlata ptica za glasbo je iz rok Janje Janša in Vida Rusa priletela v roke Bratku, Vidorju in Ilonki Krivokapić, izvrstnim glasbenikom z državnimi in mednarodnimi dosežki; Gašper Završnik, glavni urednik zunanjepolitične redakcije Dela, ki je podpisan pod nekatere izjemne novinarske prispevke, je priznanje za literarno ustvarjanje podelil Neli Dolinar, ki je že pri devetih letih dočakala svojo prvo objavo v knjigi; Luka Košir, slovenski chef mlade generacije, je prejel zlato kuhalnico za dosežke v kulinariki; dr. Jure Leskovec, profesor računalništva na univerzi Stanford v Kaliforniji in eden izmed ustanovnih kreativnih direktorjev Pinteresta, pa je bil proglašen za ambasadorja znanosti. Vsem iskreno čestitamo. Tako njim kot vsem drugim učencem pa želimo, da sledijo svojim sanjam ter izkoristijo potenciale in znanja, ki jih prejmejo v osnovnošolskih klopeh.

 

Nadja Prosen Verbič

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Oglejte si tudi