"Pošta je del našega vsakdana – za vse nas kot stranke in za nekatere druge kot aktivne udeležence,"  je dejal avtor knjige Kako smo vzpostavljali samostojno delovanje slovenske pošte Anton Krauthaker, ki je bil v času slovenske osamosvojitve vodja sektorja za promet PTT v sestavljenem podjetju PTT Slovenije. Srbel je za celotno slovensko poštno tehnologijo in logistiko, izdajo slovenskih poštnih znamk ter koordiniral denarni promet na poštah v sodelovanju s Poštno hranilnico in bankami.
O sebi je povedal, da je eden tistih veteranov, ki so začeli svojo pot PTT še v času ročne medkrajevne in mednarodne telefonije, preživeli avtomatsko telefonijo in dočakali izreden razvoj mobilne telefonije ter  zaton telegrafije - paradne stroke PTT, ki je praktično ni več. Poštni center na železniški postaji, iz časov Avstro-Ogrske, je zamenjal sodoben in moderen logistični center. Lepo zastavljene Poštne hranilnice in kasneje Poštne banke Slovenije pa tudi ni več. Vse te spomine je strnil v monografijo o slovenski pošti v času osamosvajanja in na poti k njeni neodvisnosti. To so bili po njegovih besedah usodni trenutki tako za slovenski narod kot tudi za prihodnost slovenske pošte. Izpostavil je težave, ki so jih v zavednem slovenskem okolju skupaj s požrtvovalnimi kolegi uspešno odpravili in prišli do zastavljenega cilja – postaviti temelje neodvisne slovenske pošte in jo postaviti v mednarodni prostor. Osebno izkušnjo in iskreno priznanje ter pohvalo vsem sodelujočim pri ustvarjanju tega podviga je po besedah avtorja mogoče najti v knjižici, hkrati pa je med vrsticami mogoče razbrati tudi večno resnico: "Da v življenju ni nič podarjenega – svobodo in neodvisnost si je treba priboriti, največkrat ne brez žrtev."
O namenu za začetek pisanja, še zelo živih spominih ter vsebini knjige, ki predstavlja celovit kronološki pregled dogodkov izpred 26 let, je avtor razpravljal z moderatorko Ajdo Kozjek. Anton Krauthaker je ne le v knjigi, pač pa tudi za navzoče osvetlil delovanje poštne logistike, denarnega prometa in problematiko izdajanja prvih slovenskih znamk. Izčrpno dogajanje je podkrepil s številnimi dokumenti, ki jih je mogoče najti v knjigi in predstavljajo neprecenljiv vir za nadaljnje raziskovanje poštne dejavnosti. Uvodoma sta zahvalo avtorju za njegov dragocen prispevek k ohranjanju in raziskovanju pošte na Slovenskem izrekli direktorica Tehniškega muzeja Slovenije Natalija Polenec ter pooblaščenka poslovodstva Pošte Slovenije mag. Vesna Kos Tomažič, ki je zbrane nagovorila tudi v imenu Pošte Slovenije, ki je poleg Ministrstva za kulturo RS izid knjige tudi podprla.

Nadja Prosen Verbič, fotografije: arhiv TMS