Logo MojaObčina.si
JUTRI
10°C
4°C
PET.
16°C
2°C
Oceni objavo

Kako lahko opuščeni kozolci znova zaživijo?

Platforma Kajža in domačija Pr' Lenart iz zaselka Belo sta s podporo Centra za kreativnost v septembru izvedli oblikovalski izziv 1498/2022, ki je iskal najboljšo idejno zasnovo pohištva za opuščen kozolec toplar.
Domačija pr' Lenart iz 16. stoletja v bližini Ljubljane leži v zaselku Belo, ki je v arhivskih virih datiran v leto 1498. Kozolec toplar na deloma prenovljeni domačiji je ob opustitvi njegove prvotne rabe postal prizorišče za druženje, povezovanje, za delavnice in kulturne dogodke, koncerte ali občasno zasilno namestitev. Kako lahko prazen prostor, prežet z zgodovino, nadgradimo v fleksibilno okolje, ki ne bo primerno le za današnji čas, temveč tudi za prihodnost? Kakšne so potrebe objektov kulturne dediščine v današnjem času? Vse to se je spraševal oblikovalski izziv 1498/2022.

Predmet izziva je bila idejna zasnova večnamenskega pohištvenega kosa iz naravnih materialov, ki se bo oblikovno opiral na tradicionalne in ljudske oblikovalske principe Polhograjskega hribovja.

Med 10. in 11. septembrom je na domačiji Pr' Lenart na Belem nad Ljubljano potekal intenziven uvodni vikend, na katerem so sodelujoči spoznali domačijo ter pod vodstvom mentoric Mance Kemperl in Nine Koželj (Vulgaris) raziskovali likovne, tehnološke in konceptualne možnosti za pripravo idejne zasnove. Program so dopolnjevali obiski vabljenih predavateljev (arhitekt Aleksander Ostan, lesar in podjetnik Bogdan Gale, arhitekta Manca Košir in Jan Kozinc), mapiranje lokalnih oblikovalskih praks in materialov, individualne korekture z mentoricama ter vodeni pogovori.

Po dveh tednih obdelave in razvoja osnutkov, ki so nastali na uvodnem vikendu, je žirija (v sestavi Ajda Bračič – Kajža, Anja Radović – BIO27, Nina Koželj in Manca Kemperl – Vulgaris, Mojca Sfiligoj – pr' Lenart) med oddanimi končnimi izdelki izbrala zmagovalno rešitev in razglasila rezultate.

Zmagovalka je postala arhitektka Lara Pišl Ptičak s serijo pohištva Nekoč / danes. Zmagovalka je prejela finančno nagrado v vrednosti 300,00€.

Obrazložitev žirije ob izboru zmagovalke: Projekt sodobnega ekološkega pohištva Nekoč–danes avtorice Lare Pišl Ptičak v celoti izhaja iz detajlov in materialov, ki so že prisotni na domačiji, obenem pa izkazuje visoko stopnjo razumevanja sodobnih potreb uporabnika. Projekt smo članice žirije ocenile kot estetsko dovršen, inovativen pri rabi materialna in ustrezen glede na funkcijo. Avtorica je v projekt vključila tako premislek o shranjevanju in različnih rabah kot tudi o življenjski dobi izdelka in trajnosti. Z uporabo mešanice mletega odpadnega lesa z domačije in micelija so posamezni kosi pohištva po koncu življenjske dobe pripravljeni na kompostiranje.

Trdnost sestavov in nosilnost ploskev iz micelija se izkazujejo kot tista točka, kjer bi bil potreben eksperiment in nadaljnji razvoj izdelka. Vendar sorodni referenčni primeri, ki jih je v projekt vključila avtorica, prepričljivo kažejo na to, da bi serija ekološkega pohištva Nekoč–danes lahko nekoč tudi v resnici zaživela.

Oblikovalski izziv je del satelitskega programa BIO27: Supervernakularno!

 

Domačija Pr' Lenart je kulturni spomenik lokalnega pomena. Domačija z zasnovo iz 16. stoletja leži v zaselku treh gručastih domačij. Nekoč samooskrbno hribovsko domačijo sestavljajo hiša, preužitkarska hiška, kašča, zidan hlev s senikom, čebelnjak, sušilnica sadja, toplar, enojni stegnjeni kozolec in vodnjak. Domačija je deloma prenovljena in živi kot prostor kulture, turizma in druženja. Z različnimi umetniškimi projekti, kulturnimi in izobraževalnimi dejavnostmi se vrata domačije odpirajo in nagovarjajo lokalno in globalno skupnost.

Platforma Kajža je stičišče za prenovo in trajnostno bivanje. Povezuje strokovnjake in navdušence nad arhitekturno prenovo, mojstre obrtnike in inovativne tehnologe, varuhe dediščine in lokalne skupnosti, okoljevarstvenike, zakonodajalce, poljedelce, arhitekte, kulturnike in znanstvenike. Kajža je tudi izobraževalno orodje, je tudi medij in tudi generator idej o drugačnih, bolj trajnostnih načinih bivanja.

 

Oglejte si tudi