Leto 2026 je v Sloveniji posebej zaznamovano z obeleževanjem 150-letnice rojstva dveh pomembnih predstavnikov slovenske moderne Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja. Ob tej priložnosti sta občini Vrhnika in Ilirska Bistrica pripravili številne dogodke, razstave in kulturne prireditve, s katerimi opozarjata na izjemen pomen njunega literarnega ustvarjanja. Ivan Cankar, rojen 10. maja 1876 na Vrhniki, velja za največjega slovenskega pisatelja, dramatika in esejista. Njegova dela, kot so Na klancu, Hlapec Jernej in njegova pravica, Kralj na Betajnovi in znamenita črtica Skodelica kave, sodijo med temeljna dela slovenske književnosti.

Cankarjevo ustvarjanje spremlja slovenske učence skozi celotno šolanje. V osnovnih in srednjih šolah spoznavajo njegova najpomembnejša dela, njegove misli in njegov pogled na družbo. Številni osnovnošolci se v okviru kulturnih dni odpravijo tudi na Vrhniko, kjer obiščejo Cankarjevo spominsko hišo in se neposredno seznanijo z okoljem, v katerem je odraščal največji slovenski pisatelj.

Manj znano pa je, da je imel Ivan Cankar tudi tesne družinske in osebne povezave z območjem današnje občine Dobrova–Polhov Gradec. Njegova mati Neža Cankar, rojena Pivk, je izhajala iz Vrzdenca. Prav tam danes stoji njen kip, ki je poklon materi enega največjih slovenskih književnikov. Kip je ustvaril priznani kipar Edvin Šćuk, ki živi v naši domači občini.

Neža Cankar je imela v življenju svojega sina izjemno pomembno vlogo. Cankar jo je pogosto opisoval, njena podoba pa je močno zaznamovala številna njegova dela, še posebej znamenito črtico Skodelica kave, ki velja za eno najbolj ganljivih besedil slovenske literature.

Po ustnem izročilu je Ivan Cankar večkrat obiskoval tudi Šentjošt in okoliške kraje. Posebej naj bi se družil z izobraženim Možinatovim kmetom iz Potoka, s katerim sta razpravljala o življenju, družbenih razmerah in ljudeh iz okoliških krajev. Takšni pogovori so mu lahko služili kot navdih pri oblikovanju literarnih oseb in motivov. Cankar naj bi bil tudi redni gost v nekdanji Možinetovi gostilni v Šentjoštu, ki je bila pomembno družabno središče kraja. Čeprav teh pripovedi ni mogoče v celoti zgodovinsko potrditi, predstavljajo pomembno lokalno izročilo.

Prav zaradi vseh teh vezi s Cankarjem so se Šentjoščani odločili, da se bo kulturno-umetniško društvo imenovalo prav po največjem slovenskem pisatelju.

M.D.

Foto, Vir: KUD Ivan Cankar Šentjošt