Čeprav so jutra še vedno nekoliko hladnejša, je pomlad že dobro potrkala na vrata. Narava se prebuja, cvetlice cvetijo, na poljih in vrtovih pa se začenja tudi skrb za prve pridelke, ki napovedujejo prihod nove sezone. Še pred začetkom sezone vam tokrat predstavljamo kmetijo Pr' Štefc. 
Kmetija Pr' Štefc iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu je družinska kmetija, kjer delo in življenje potekata v tesnem sodelovanju več generacij. Ukvarjajo se z integrirano pridelavo sadja in zelenjave, pripravo drv ter proizvodnjo peletov, od leta 2023 pa so svojo dejavnost razširili tudi na liofilizacijo. 
Na kmetiji sodelujejo kar štiri generacije. Družino sestavljajo oče Jože, mama Tončka, sinova Blaž in Žiga, hči Simona, dedek Jožef in babica Ivana. Čeprav se je Simona z družino že odselila, se z možem in otroki pogosto vračajo domov ter pomagajo pri delu na kmetiji. Tako se na kmetiji prepletajo izkušnje starejših in zagnanost mlajših, kjer starejša generacija prenaša znanje in modrosti o obdelavi zemlje, mlajši pa s svežimi idejami skrbijo za razvoj in pestrost ponudbe pridelkov ter izdelkov. Najstarejši član družine šteje 83 let, najmlajši pa je star komaj dobro leto.

Kdaj ste začeli z dejavnostjo in kaj vas je k temu spodbudilo?
Naša kmetija obsega 5ha zemlje, večinsko so bili to travniki. V našem hlevu je bilo na začetku nekaj glav živine, na njivi pa smo pridelovali zelenjavo za domače potrebe. Leta 1997 je Jože Osredkar dobil vizijo, da v živinorejstvu ne moremo biti konkurenčni in se je usmeril v sadno in zelenjavno panogo. Začel je s pridelavo jagod in solate, zaradi sezonske narave dela pa smo leta 2004 ponudbo dopolnili še s prodajo drv, kar nam omogoča aktivnost skozi celo leto. Vmes smo pridelavo solate zaradi težav s pomanjkanjem površin opustili, smo pa leta 2012 postavili nasad malin, katere pridelujemo še danes. Ker stremimo k napredku in inovativnosti, smo leta 2023 kupili liofilizator in pričeli tudi z liofilizacijo domačih pridelkov.

Kaj pridelujete in izdelujete? Kje lahko kupci dobijo izdelke?
Najbolj smo poznani po pridelavi sadja, predvsem jagod in malin, nekaj je tudi zelenjave, vendar bolj za domačo uporabo in potrebe liofilizacije (česen, vegeta). Letno pridelamo cca 10 ton jagod in 1 tono malin. Le-te se v času sezone obirajo vsak dan in sicer zgodaj zjutraj ob svitu, ko sončni žarki še ne posvetijo, da ne bi preveč segreli občutljivih plodov. Rana ura tudi zato, ker s sadjem oskrbujemo okoliške vrtce in šole, kjer je potrebno zagotoviti dostavo do zajtrka. Ta kratek čas od njive do krožnika ima tudi poseben pomen - bolj sveže kot je sadje, več vitaminov in mineralov vsebuje in temu pri nas damo velik poudarek. Večino svežega sadja se proda na domačem dvorišču, kjer se do prihoda naročnikov hrani v hladnem skladišču. Česar nam ne uspe prodati do večera, s kombijem prepeljemo v nadaljnjo predelavo, kjer po naročilu izdelajo sok in marmelado ali pa liofiliziramo doma. Liofilizacija je še en dokaz naše zavezanosti h kakovosti. To je namreč postopek sušenja sadeža pri nizkih temperaturah, ki za razliko od klasičnega sušenja, ohranja več kot 90% vseh vitaminov in mineralov, hkrati pa s tem podaljšamo življenjsko dobo sadeža brez dodajanja konzervansov. Izdelki kot so liofilizirano sadje in zelenjava, sok, ter marmelada so na voljo tudi na policah bližnjih zadrug. Naš sok si lahko privoščite tudi v grajskem baru na postajališču v Polhovem Gradcu. Po naročilu pripravljamo tudi poslovna darila, darila za goste na porokah, praznovanjih ali posebnih dogodkih.

Kako se povezujete z lokalnim okoljem? Kje ste aktivni in kje vas lahko ljudje najdejo?
Zadnja leta se udeležujemo Miklavževega sejma v Polhograjski graščini, sodelujemo z bližnjimi kmetijskimi zadrugami, šolami in vrtci. V povezavi s šolami in vrtci po dogovoru organiziramo vodene oglede naše kmetije in predstavitve našega dela. Najpogostejši stik pa je kar na domačem dvorišču. Tak odnos se nam zdi najbolj pristen. Ljudje nas lahko kaj povprašajo, si ogledajo našo kmetijo, dobimo pa tudi direktno povratno informacijo, ki je za nas zelo pomembna, saj na ta način hitro vidimo kaj delamo vredu in kje je še prostor za izboljšave. Seveda pa v današnjem času ne gre brez digitalizacije. Imamo tudi svojo stran na socialnih omrežjih (Facebook), kjer nas lahko najdete pod imenom Kmetija pr’ Štefc.

Zakaj radi opravljate svoje delo?
V današnjem času hitrega tempa življenja, nam največje zadovoljstvo predstavlja stik z naravo in hvaležnost kupcev, ki se vračajo zaradi okusa, ki ga pogrešajo v trgovinsko pripravljeni hrani. Delo na kmetiji nas povezuje kot družino. Pri skupnem delu in sodelovanju ustvarjamo najlepše spomine in takrat se porodijo najboljše zamisli o prihodnjih projektih. Vsak ima svojo vlogo. Ata skrbi za prodajo na domačem dvorišču, Jože z ženo skrbi za nasad jagod in malin, sinova in zet skrbijo za pripravo drv, hči razvija nove produkte in vodi področje liofilizacije, najmlajša vnuka pa okušata končne izdelke, ter podajata kritike.

S katerimi izzivi se najpogosteje srečujete pri svojem delu?

Največji izziv ostajata nepredvidljivo vreme in močna konkurenca poceni uvoženega blaga iz tujine. Smo kmetija s certifikatom integrirane pridelave. Vzdrževanje tega certifikata in nivoja kakovosti pridelka ima za posledico višje stroške pridelave in manjši donos na hektar. Ker se zavedamo pomena svežine je veliko izzivov tudi pri usklajevanju logistike in skrajševanju časa “potovanja” sadeža od nasada do mize. Strogo se držimo načela prodaje le svežega sadja, zato ta del zahteva odlično organizacijo. Pri tem se konstantno trudimo in iščemo možnosti optimizacije. Prav tako konkurenca izdelkov na tržišču od nas zahteva, da smo v koraku s časom, to pa pomeni redno udeleževanje srečanj in izobraževanj.

Katero obdobje je bilo za vas najtežje?
Preizkušeni smo bili večkrat. Leta 2004 nam je huda zima z obilico snega in močnim vetrom podrla rastlinjake, ki so pokrivali hektar obdelovalne površine. Takrat so bile zime še bolj podobne zimam in slabo izbrani tip rastlinjakov, ter slaba konstrukcija so podlegli vremenskim pogojem. Škoda je bila ogromna, pokriti pa smo jo morali povsem sami. Na srečo so nam takrat pri spravilu na pomoč priskočili gasilci, za kar smo jim še danes hvaležni. Drugi dve večji nesreči sta ena za drugo sledili leta 2010 in 2012. Takrat so poplave zalile pol hektarja pridelka. Te lekcije so nas izučile; danes imamo manjše, a konstrukcijsko močnejše rastlinjake, ki kljubujejo vremenskim ekstremom. Na poplavljenem območju pa smo pridelavo opustili.

Kakšni so vaši cilji za prihodnja leta?
Sin in hči imata izobrazbo s področja strojništva in farmacije, zato želimo njun potencial karseda vključiti v optimizacijo dela in razvoja novih izdelkov. Naš glavni cilj je ohranjanje kakovosti izdelkov in modernizacija pridelave. Vsako leto namreč težje najdemo pridne roke, ki bi nam v času sezone priskočile na pomoč pri obiranju. Želimo si tudi še bolj utrditi blagovno znamko naših liofiliziranih izdelkov, ki postajajo pravi hit. Sinovi in zet bodo še naprej razvijali področje kuriv (drva, peleti, briketi), kjer s posebnim sistemom ovijanja drv strankam zagotavljamo praktično in čisto dostavo.

Kaj si želite za prihodnost vaše dejavnosti?
Želimo si, da bi ljudje še naprej prepoznavali vrednost, ne samo naše, temveč na splošno lokalno pridelane hrane. Naša želja je ohraniti kmetijo vitalno in prilagodljivo, da bo ostala v ponos prihodnjim rodovom. Verjamemo, da je prihodnost v specializaciji in kakovosti, ne v količini. Močno tudi podpiramo iniciativo občine, šol in vrtcev glede možnosti, ki jih ponujajo lokalnim pridelovalcem za predstavitev in možnosti trženja, ter da dajo prednost domačim pridelkom pred uvoženim. Na ta način se tudi skrbi za ozaveščanje mladih o pomenu slovenskega kmetijstva za prihodnost.

Manca Dolinar

Foto: Kmetija Pr’ Štefc, M.D.