O nedovoljenem nasipavanju gradbenega materiala na lokaciji od krožišča na Dobrovi, nasproti bencinske črpalke smo v Našem časopisu poročali že večkrat, a zgodba še zdaleč ni jasna. Izjava Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prosto, ki je narekovala, da mora lastnik zemljišča GP Transkop d.o.o. za navedeni poseg do 31. 1. 2018 pridobiti vodno soglasje Direkcije Republike Slovenije za vode ali pa bo ta do navedenega datuma moral vzpostaviti območje v prvotno stanje, se ni zgodila. Investitor je sicer večkrat in na različne načine zaprosil za izdajo vodnega soglasja, vendar je s strani Direkcija za vode, Ministrstva za okolje in prostor, vedno dobil zavrnjeno vlogo, saj območje posegov leži v poplavno ogroženo območju, kjer je raba dovoljena zgolj za namen vodne infrastrukture oz. ukrepov za urejanje voda. Na vprašanje, kako pa je z vzpostaviti območje v prvotno stanje, pa nam inšpekcijski organ odgovora še ni podal, iz neuradnih virov smo izvedeli zgolj, da mu je bil rok podaljšan do meseca junija 2018.

Zgodba o kamnolomu v Hrastenicah pa ponovno buri duhove. Medtem ko smo že mislili, da se bo nekdanji kamnolom, ki sicer uradnega dovoljenja za izkopavanje nikoli ni imel, vendarle počasi začel zaraščati, se je tam ponovno znašla težka mehanizacija in začela z nezakonitim izkopavanjem in odvažanjem peska. Vaščani Hrastenic, ki že leta opozarjajo na nedovoljene posege v naravo lastnikov tega zemljišča, pa sedaj zgodbo poskušajo zgodbo rešiti tudi s pomočjo medijev. Pravico so iskali pri številnih inšpekcijskih službah, pa so ti vselej odgovornost prenesli na drugo. Dejstvo je, da nezakonita dejanja lastnika zemljišč ogrožajo njihova življenja, predvsem z močnim hrupom, prašenjem in s posrednim onesnaževanjem vodnega vira. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja  naj bi sedaj podjetje VBT d.o.o. pod drobnogled vzela tudi policija.

Po zagotovilih župana Franca Setnikarja je občina v obeh primerih kar nekajkrat ukrepala pri pristojnih organih in poskušala zaščititi občane.  Ob tem se sprašuje o učinkovitosti inšpekcijskih služb v slovenski državi, saj v enem primeru te prelagajo odgovornost ena na drugo, v drugem pa izredno počasi oz. ne reagirajo skladno z roki in določili. Po njegovem mnenju bi se te morale usesti skupaj, za isto mizo in se dogovoriti glede odgovornosti in pristojnosti ter zgodbe pripeljati do konca. Župan zagotavlja, da bo občina oba primera pozorno spremljala in se bo prizadevala, da bodo zakoni in določila veljala za vse enako.

Nadja Prosen Verbič