Ocenjevanje škode po žledolomu

Na območju Polhograjskih Dolomitov naj bi lanski žledolom poškodoval preko 270.000 m³ lesa, od tega večji del listavcev. Po besedah revirnega gozdarja Uroša Aliča je bilo dela z ocenjevanjem škode v gozdovih v lanskem letu izredno veliko. Zato so se gozdarji lotili ocenjevanja škode na podlagi vzorčenja, kar pomeni, da ocene niso bile vezane na lastništvo, pač pa na oddelek, ki je pomenil cca 15 do 30 ha in je lahko pomenil tudi več lastnikov ali solastnikov. Prav tako to ni bilo vezano na podane vloge lastnikov, ki se vlagajo v normalnih okoliščinah, ampak so oceno dobili vsi lastniki oziroma solastniki poškodovanih gozdov. Po besedah sogovornika se lastniki na oceno sicer lahko pritožijo, je pa ta plačljiva in velikokrat neupravičena, saj meja za višji razred - 17% poškodovanost - k sreči ni bila prisotna na večjih predelih občine. Na tak način so državni organi delo poenostavili in pohitrili postopke, saj je bilo tudi iz njihove strani potrebno več časa nameniti nudenju pomoči pri določevanju lastništva podrtih dreves, svetovanju glede sanacije (trasiranje vlak, poti, žičnih linij idr.), organiziranju skupnega spravila ter konec koncev tudi pri izobraževanju glede varnega dela z motorno žago.

Lastniki gozdov pospravili 25% poškodovanega lesa, mudi se z iglavci

Vse do začetka letošnjega maja naj bi podatkih Zavoda za gozdove lastniki gozdov in najeti delavci iz gozdov Polhograjskih Dolomitov spravili dobrih 64.000 m³  poškodovanega lesa v zasebni lasti, od tega velika večina iglavcev, medtem ko država še čaka, saj sama kot lastnica še ni posekala nobenega drevesa. Toda predolgo ni čakati, posebej ne pri podrtih in poškodovanih iglavcih, opozarja gozdar in dodaja, da je potrebna čim hitrejša sanacija, saj so ta drevesa nevarna za razvoj smrekovega lubadarja, ki je lahko nevaren tudi za zdrava in vitalna drevesa.

Dolžnosti lastnikov gozdov

Po zakonu je vsak lastnik gozda dolžan z njim gospodariti v skladu s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti, prav tako mora gozd redno pregledovati in spremljati njegovo zdravstveno stanje. V sklop tega spada tudi skrb za odprtost gozda, kar pomeni, da je njihova naloga redno čiščenje podrtega drevja iz vlak in ostalih poti, tako imajo vsi omogočen dostop do svojega gozda. In ker ostaja še precejšen delež dreves, ki jih je potrebno odstraniti iz takšnih območij, so nasveti izkušenega gozdarja Uroša Aliča na mestu: "Kot prvo naj lastniki poskrbijo za svojo varnost. Dela naj se lotijo le tisti s primerno opremo, znanjem in izkušnjami. Pri delu naj se najprej lotijo iglavcev, zlasti smreke in bora, ki sta nevarna za razvoj smrekovega lubadarja. Posebej v toplejših in sušnih dnevih, ki prihajajo, je dolžnost lastnikov tudi kontroliranje zdravih dreves iglavcev, če nemara ne kažejo znakov napada smrekovega lubadarja. Prvi znak je prah na koreničniku dreves, ki je podoben kavi, kasnejši pa so bolje vidni, saj gre za sušenje drevesa. Če ga opazimo je potrebno o tem  nemudoma obvestiti revirnega gozdarja in takoj pričeti z sečnjo napadenih dreves. Sicer pa odkazilo žledoloma ni potrebno, ker za celotno občino velja generalna odločba. Lastniki so dolžni beležiti količine posekanega lesa ločeno po iglavcih in listavcih in hraniti dokumente o prodanem lesu. Prav tako je potrebno količino posekanega lesa javljati revirnemu gozdarju. Če pa se kdo od lastnikov odloči za redno sečnjo, je odkazilo potrebno!"

Opozorila

Lubadarji so posebej nevarni, če nastopijo pri njihovih gostiteljih motnje v preskrbi z vodo, kar se v primeru poškodovanih dreves pogosto zgodi. Takrat nastopi velika možnost, da začnejo napadati vsa, tudi zdrava drevesa, in posledica je hitro množenje. Zato so poškodovani gozdovi idealno mesto za zaleganje in razvoj lubadarjev. Večina lastnikov se nevarnosti lubadarjev dobro zavedajo, kar odraža tudi delež podrtih iglavcev v primerjavi z listavci, so pa tu tudi lastniki, ki jim za gozdove ni mar in prav od tu lahko lubadar širi svoje žarišče na sosednja zemljišča. Zato velja opozorilo, da je še naprej potrebno redno pregledovanje v naravni ujmi poškodovane gozdove ter v primeru pojava lubadarja čim prejšnje ukrepanje. Najbolj učinkovit ukrep za njegovo zatiranje je čim hitrejši posek in izvoz napadanega lesa iz gozda, v lupljenje ali nadaljnjo predelavo.

Velika pozornost pa velja tudi pri izvajalcih del, saj gre za pogost problem s potrebno dokumentacijo oziroma licenco za svoje delo, ki jo ti nimajo. V takem primeru se morajo lastniki zavedati, da ob morebitni nesreči sami odgovarjajo za posledice.

Previdnost je potrebna tudi pri sami prodaji lesa, saj se na trgu pojavljajo odkupovalci, ki lastnike ogoljufajo oziroma jim ne izstavljajo računa, kar lahko predstavlja veliko težavo pri dokazovanju količine posekanega lesa.

Nadja Prosen Verbič

Foto: npv