Sveže korenike ingverja so nam na policah trgovin z zelenjavo na voljo vse leto, po ceni okoli 4 evre na kilogram, kar je ugodno, saj po navadi potrebujemo le nekaj gramov ingverja naenkrat. Korenike ni treba shranjevati v hladilniku; podobno kot krompir bo čez čas napravila zelen brst ali dva, če jo postavimo v vodo, pa se bodo razvile koreninice. Brst lahko vsadimo v lonček ali na vrt in zrasla bo čudovito cvetoča večletna lončnica oziroma dišavnica. Zraste do višine 50 cm in oblikuje do 20 cm dolge korenike.

Ingver uporabljamo v kulinariki, kozmetiki in kot naravno zdravilno sredstvo. Še posebno dobrodošel je za vse, ki jih muči vsakodnevna slabost. Lahko ga pripravimo kot čaj ali pa narezanega na kocke kandiramo kot bonbone. Ti so nam lahko vseskozi na voljo na potovanju, ob pohodih, športnih dejavnostih ali pri vsakdanjih opravilih; kot osvežitev in vir novih moči, ob bolečinah v grlu in žrelu, kot pomoč pri slabosti (tudi potovalni), na splošno pa kot preventivno in kurativno zdravilo. Okus ingverja je blago pekoč in osvežilen. Njegov vonj spominja na limono, limeto ali limonino meliso. Tudi kombinacije teh arom so okusne in dišeče.

Ingver je močan antioksidant. Vrača nam življenjsko moč, pri redni uporabi pa jo ohranja, znižuje holesterol in čisti jetra. Najopaznejše in najučinkovitejše lastnosti ingverja so protibolečinsko in protivnetno delovanje, zniževanje telesne temperature in blagodejni učinek na želodčno sluznico – v nasprotju s sintetično pridobljenimi farmacevtskimi izdelki ne draži in ne razjeda želodca. Ingver slabih stranskih učinkov nima, priporoča se le primeren dnevni odmerek (pri sveži koreniki do 10 g), saj lahko večji odmerek povzroči zaspanost in prebavne težave.

Ingver uporabljamo tudi v obliki mazila; z rahlim vtiranjem ga nanesemo na obolele predele telesa, ob masaži pa ga lahko razredčimo s kokosovim maslom ter si poleg zdravja zagotovimo še užitek.

Sebastjan Vehar