Morda pa Polhov Gradec ni dobil imena tako, da se je obiskovalec pridušal, ker so mu polhi zgrizli konjsko sedlo. Vse preveč so bili ljudje odvisni od teh malih živalic, da je morbiti bil v prvi vrsti razlog za ta pridevnik  v človeški hvaležnosti tem malim glodalcem. Resda so povzročali tudi hrup in kakšno škodo, a ljudje so imeli od njih veliko več koristi. Topla oblačila iz polhovih kožuščkov so jih grela v mrzlih zimskih dneh, skromna kosila so s polhovim mesom postala bolj okusna in hranljiva in marsikatero bolezen je pozdravila prav polhova zdravilna maščoba. Tako se je zgodilo tudi v zgodbi in gledališki igri Stena Vilarja, ki je predstavo režiral.  

V zavetju gozda in v osrčju hribovja je ležala vasica Gradec. Ime je dobila po gradu, ki je stal na hribu v bližini vasi. V lesenih in skromnih hišah so živeli kmetje. Preživljali so se z delom na polju in s pašnjo živine na travnikih. V gozdu so iskali gobe, se sladkali z gozdnimi sadeži, skrbeli za sečnjo dreves in

nabirali suhljad za zimo.

V tej preprostosti se je neko fantovsko srce v družini Pogačar nekoč ogrelo za njemu težko dosegljivo graščakovo hčer Zalo. A ljubezen premaga vse ovire. V dekletovi bolezni fantu priskočijo na pomoč njegovi dobri prijatelji polhi, po katerih je kraj še danes poimenovan Polhov Gradec. Ljudje so namreč spoznali pomen in dobroto teh majhnih, kosmatih živali in so z njimi vse do danes ohranjali spoštljivo sožitje.

Vsega skupaj kar 23 igralcev, dva tehnika (od tega kar 11 starih od 7 do 18 let) in kosmati polh se je na uprizoritev igre pripravljalo več mesecev. Za glasbene dele, ki so se prepletali skozi igro je poskrbela Glasbena šola Emil Adamič. Scensko in tudi kostumografsko precej zahtevno igro je bilo smiselno postaviti kar tja, kamor spada – v Polhov Gradec, čeprav bo v jeseni ponovno zaživela tudi na drugih odrih. Veseli smo bili pozitivnih odzivov in odobravanja šolske mladine in strokovnih delavcev šole ter v popoldanski predstavi naših sokrajanov in prijateljev. Zadovoljstvo z uspešno predstavo, veselje nad igranjem, vsa zagnana mladina in nadvse prijetno druženje po napornem dnevu nam daje zagona tudi za v prihodnje.

Magdalena Tehovnik