V delo lokalne samouprave se je vključil, ko se je ta začela na novo formirati, v letu 1994. Bil je župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. 12 let. Odšel je nenadoma, nepričakovano, ko je pripravljal primopredajo novoizvoljenemu županu, decembra 2022. Tako bi lahko v telegrafskem slogu opisali skoraj 30-letno obdobje, ki ga je v naših krajih zaznamoval Franc Setnikar.
Malo je ljudi, ki bi v javnem življenju pustili tako velik pečat. Pa je že tako, da hiter življenjski slog, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, briše dosežke, ki jih ljudje na odgovornih položajih s svojim izjemnim delom predajajo novim generacijam. Na tem mestu velja omeniti tudi bivše župane naše občine: Polde Oblak, Janez Oven in Lovro Mrak. Ali se jih sploh še spomnimo? 16 let so vodili občino, zdaj le redko kdo omeni njihovo ime …
Franc Setnikar je bil posebne vrste človek in posebne vrste župan. Konec novembra smo mu skupaj zapeli ob njegovem 60. rojstnem dnevu. Prav vesel je bil številne druščine, ki se je zbrala na njegovi domačiji. Imel sem privilegij, da sva bila sopotnika in prijatelja celo obdobje, prav do zadnjega dne. Od začetka, ko smo se organizirali kot Napredek, sva idejo neodvisnih v občini dodelala do popolnosti. Ni bilo lahko »priti na oblast« v občini, ko za to na začetku nismo imeli ne znanja, ne denarja niti političnih izkušenj. Imeli pa smo pogum in vztrajnost, kar je bila Setnikarjeva vrlina tudi vsa leta županovanja. Če k temu dodamo še delavnost in poštenost, je jasno, zakaj smo imeli praktično idealnega župana.
Franci je bil župan s srcem. Interese Občine je pogosto postavljal na prvo mesto. Poznal je vse podrobnosti, enakopravno je obravnaval hribe in doline. Za njega so bili vsi občani enaki. Probleme je reševal preudarno in strpno in tako rešil marsikaj. Samo njegovi vztrajnosti se lahko zahvalimo, da so se projekti modernizacije številnih lokalnih in tudi republiških cest lahko izvedli. Nešteto pogovorov in prepričevanj lastnikov zemljišč je opravil zato, da so pridobili soglasja in se dela niso ustavila na sredini.
Francija smo opazili tudi na vseh dogodkih v občini, na občnih zborih društev, na šolskih prireditvah. Če je le mogel, se je odzval na vsa povabila. Občani smo tako imeli občutek, da nas »župan podpira pri vseh dejavnostih«. Tega privilegija žal v veliko občinah nimajo.
Pa se ni razdajal samo za občino. Bil je redno zaposlen na Inštitutu Jožef Štefan, kjer je imel odgovorno funkcijo vodje delavnic. Ob delu je doštudiral in postal inženir strojništva. Bil je velik strokovnjak, vedno je našel rešitev za zapletene projekte. Kljub temu pa mu je še vedno ostalo nekaj časa za aktivnosti, ki so mu bile najljubše – obdelovanje domače kmetije in ustvarjanje svojega doma in družine.
Prav družinsko življenje je tisto, za kar je bil Franci najbolj prikrajšan. In na nek način tudi njegova družina. Ko je spoznal, da ni bil izvoljen za župana za svoj četrti mandat, je v prvem trenutku spoznal, da ne bo mogel dokončati vsega, kar si je kot župan zastavil za naslednji mandat. Toda po prespani noči, ko sta z ženo zjutraj pila kavo, je pravzaprav sledilo veliko olajšanje: bo pa več časa za družino, dom in kmetijo. Sploh, ker je že izpolnil vse pogoje za penzijo. Vse je izgledalo kar idilično. Otroka bosta doštudirala, dnevi z družino v Babni gori bodo prinesli veliko lepega. Pa se je, žal, obrnilo drugače.
Ne bom našteval vseh pridobitev, ki jih je kot župan prispeval. Dejstvo je, da ko gledamo številne zaključene projekte ali pa odprta gradbišča v občini, za vsem tem lahko vidimo delo župana Setnikarja. In to bo trajalo še kar nekaj časa. Čas bo pokazal, kako veliko delo je bilo opravljeno v času njegovega županovanja.
Nekatere stvari pa vseeno ne bodo nikoli več take, kot so bile. Lista za Napredek je izgubila svojega najboljšega moža. Generacija, ki je 30 let sooblikovala politično življenje v občini, prepušča pobudo mladim, ki že prevzemajo nekatere ključne vloge. Vsi se zavedamo, da kandidata, ki bi nadomestil Franca Setnikarja, ne bo lahko najti, vendar verjamemo v energijo mladih, s katero bomo rešili tudi to.
Življenje teče dalje, vsak po svoje pa občuti veliko praznino, ko je odšel mož, oče in prijatelj. Veliko je razlogov, da bo še dolgo časa tako ali drugače ostal med nami in s spoštovanjem se ga bomo spominjali.
Janko Dolinar
