V hladnem februarskem jutru se nas je kar 67 pohodnikov Društva upokojencev Dobrova odpravilo na pohod proti Primorski. Z avtobusom smo se pripeljali v s soncem obsijan Vanganel. 

Vanganel leži ob vznožju slemena Čentur in na robu Vanganelske doline, nad njim pa se nahaja hrib Pomjan z višino nekaj nad 400 m.

Plan našega pohoda je bil, da prehodimo pot od Vanganela mimo Vanganelskega jezera do Marezig.

Pohod smo pričeli pri tabli z oznako POT ZA SRCE IN DUŠO, ki je bila postavljena ob 10. obletnici vstopa Slovenije v EU.

Veselo razpoloženi smo se podali na pot do Bavškega potoka in mimo visoke pregrade, za katero se skriva Vanganelsko jezero. Po štiridesetih stopnicah smo zagledali jezero, ki je bilo rahlo zavito v meglici, skozi katero so prodirali sončni žarki.

Jezero je bilo zgrajeno leta 1964. Meri cca 2,5 ha in doseže globino 18 m. Naseljeno je s sladkovodnimi ribami. Na območju jezera živi veliki studenčar – največji kačji pastir v Evropi.  Sprehodili smo se ob jezeru in nadaljevali po razgibani poti, ki se je vzpenjala skozi gozd do oljčnih nasadov. Tu smo si privoščili počitek in malico. Prav prijetno je bilo, ker nas je grelo sonce. Pot smo nadaljevali mimo vodnega korita, kjer so nekoč gospodinje prale perilo v potoku Morigla.

Hodili smo po pobočju skozi čudovito naravo, prečkali potok in se vzpeli strmo po poti skozi gozd in naprej po kolovozu do asfaltne ceste v Marezige.

Marezige so slemenska vas. V središču kraja stoji cerkev sv. Križa, ki izvira iz 9. stoletja. Ločen zvonik so postavili leta 1870, ko so cerkev razširili in ji dodali kor. 

Na razgledni točki v Marezigah se nahaja vinska Fontana. Zaradi megle nad morjem smo bili prikrajšani za lep pogled na gričevnato pokrajino z razstresenimi vasmi in vinogradi ter na modrikasto morje, na katerem počivajo tovorne ladje. 
Od tu je tudi lep razgled po Šavrinskem gričevju in proti Kopru s širšo okolico. Na drugi strani zaliva se v daljavi dvigajo vrhovi Karnijskih Alp in Dolomitov.

V gostilni Karjola smo si vzeli čas za kosilo. Pohodnici Ivanki Železnik smo podeli priznanje za dvestoti pohod.

Naš pohod na Primorsko je zaključila jubilantka Ivanka z besedami: “Vesela sem priznanja, veliko sem prehodila in veliko lepega videla in doživela. Hvala vam.” 

Bilo je lepo.

V imenu vodij pohodov: Maja Selan