Zelenjavni vrt
Pobiramo krompir, šalotko, čebulo, sladko koruzo, peso, česen, korenček, paradižnik, jajčevce, kumare, grah, nizki fižol, bučke in druge vrtnine.
Če konec meseca julija nismo uspeli posaditi in sejati kitajskega zelja, cvetače, kolerabe, zimskega pora, ohrovta, brstičnega ohrovta, zelja, endivije, cikorijo, poznega radiča, repe in drugih vrtnin, ki jih bomo pobirali jeseni, je v začetku avgusta primeren čas za to. Avgusta sejemo in sadimo motovilec, špinačo, redkvico, zimsko solato, črni koren in zimski česen. Presadimo kitajsko zelje, endivijo, por in vrtne jagode.
V sušnih dnevih temeljito zalivamo, najbolje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se zemlja že ohladi od vročega sonca.
Na prazne gredice, kjer smo pridelek že pospravili, lahko posejemo tudi rastline za zeleno gnojenje, na primer facelijo ali belo gorjušico. Te rastline hitro in bujno rastejo ter razvijejo obilo zelene mase, ki varuje tla pred poletnimi nalivi in sušo. Zelenje po šestih tednih pokosimo in zakopljemo v tla ter jih s tem obogatimo. Prazno gredico pa s tem tudi pripravimo za jesensko setev zimske zelenjave.
Poletna suša marsikje naredi veliko škode. Kdor vrt redno namaka in ga zaščiti pred izhlapevanjem z zastirko, ter grede nekoliko zasenči pred močnim soncem, bo kljub vsemu imel veliko zdravega pridelka. Na vrtovih se obrestuje mešanje kultur zlasti, če na gredah kombiniramo visoke in nizke rastline. Visoki fižol, sladka koruza in sončnice v vročih dneh nudijo senčno zavetje nizkim rastlinam, ki zato bolje uspevajo. Za dodatno pomoč vrtu pa je treba ves čas skrbeti za pravilno zalivanje (zgodaj zjutraj, po potrebi tudi zvečer) in zastiranje tal z organsko zastirko iz slame, pokošene trave, populjenega plevela, ki še ne semeni, lubjem in zmletimi vejami. Zastirka upočasni izhlapevanje vlage iz tal, hranilne snovi, ki nastajajo pri razpadanju organskih snovi, pa tla obogatijo.
Še namig proti škodljivcem in boleznim: marsikje se zdaj pojavlja pepelasta plesen, katere razvoj lahko omejimo, če rastlin ne zalivamo po listih. Pazimo, da so grede dovolj zračne.
Zelenjava na balkonu
Kdor nima vrta, a ima dovolj velik balkon, lahko tudi na njem pridela nekaj okusne zelenjave. Veliko je namreč rastlin, ki ne zavzamejo veliko prostora: sem sodijo razne solate, blitva, paprike, feferoni pa tudi nizko rastoče sorte rastlin, kot so pritlikavi paradižniki, ki so izjemno primerne za vzgojo v posodah. Prav vse vrtnine bodo na zavetrnem balkonu lažje prenašale vročino, obenem bomo takoj opazili, če jih napade kakšen škodljivec, in ga bomo lahko odstranili, še preden se razmnoži na rastlinah.
Zeliščni vrt
Tudi zelišča so v polni rasti in tako primerna za nabiranje. Najboljši čas je zjutraj, ko se rosa posuši. Nabiramo le zdrave dele rastlin, povežemo jih v šopke in posušimo. Nabiramo zelišča z močnim vonjem, kot so: melisa, meta, origano, timijan, šetraj. Na prazne gredice sejemo rastline za zeleno gnojenje. Sejemo dvoletna zelišča, kot so peteršilj, kumina, rabarbara, žličnik, lučnik in gozdni koren. Za jesen sejemo krešo, koper in krebuljico.
Slabo rastoča zelišča po potrebi dognojimo, tista, ki močno odganjajo (melisa, meta,…), po potrebi obrežemo. Rabarbaro temeljito pognojimo s kompostom in prenehamo z obrezovanjem listov. Od dvoletnih zelišč pa avgusta sejemo peteršilj in kumino.
Sadni vrt in vinograd
Obiramo zrele hruške in jabolka. Preveč obtežene veje podpremo. Po potrebi odstranjujemo vodne poganjke. Opravljamo poletno rez, razpiramo veje in upogibamo poganjke. Maline porežemo tako, da pri tleh izrežemo lanskoletne poganjke, ki so bili letos rodni. Puščamo le najmočnejše letošnje poganjke za naslednje leto. Ko oberemo slive, drevesa obrežemo.
V sadovnjakih že dozorevajo slive, breskve, marelice, ter zgodnja jabolka in hruške. Zgodnje sadje ni obstojno, zato ga sproti pobiramo in ga pojemo svežega ali iz njega pripravimo pite, peciva, kompote, cmoke ali pa sušimo krhlje. Pri poznih jablanah in hruškah preverimo, kako se razvijajo sadeži, in s palicami podpremo veje, ki se pod težo plodov močno povešajo, slabše plodove pa odstranimo, da se bodo preostali lepše razvili. Dobro je vedeti, da z uživanjem sadja različnih barvnih spektrov v telo vnašamo najrazličnejše vitamine, ki imajo dobrodejen učinek. Avgust je primeren za obnovitev jagodnih nasadov. Starim sadikam tik ob matični rastlini odščipnemo stranske poganjke. Tako bo matična rastlina dobila več hrane in bo prihodnje leto obilno rodila, bo pa zagotovo pomagalo, če jih po prvem dežju pognojimo z gnojilom za jagode. Prav tako bo od sredine avgusta čas za sajenje mladih jagod. Zanje izberemo sončno rastišče, ki ga obogatimo s kompostom. Grede naj bodo nekoliko privzdignjene, lahko so tudi zastrte z posebno folijo, ki prepušča in zadržuje vodo v tleh ter obenem zavira razraščanje plevela. Jagodne sadike naj bodo zdrave in z močnim koreninskim sistemom.
V vinogradu poskrbimo za dobro zračnost. Škropimo proti oidiju in peronospori vinske trte, ter dodajamo magnezij in kalij za nemoten razvoj jagod in da preprečimo sušenje pecljevine. Ob pojavu železove kloroze dodajamo železo foliarno. V avgustu spremljamo pojav sive grozdne gnilobe in ustrezno ukrepamo ob pojavu le-te.
Proti koncu meseca avgusta v kleteh pripravimo vinsko posodo, klet očistimo in spremljamo dozorelost grozdja.
Okrasni vrt
Cvetoče rastline lahko režemo in sušimo za kasnejše zimske aranžmaje. Gredice z rožami v suhih letih obilno zalivamo zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer, ko se zemlja že ohladi. Odstranjujemo plevel, vendar ne prekopavamo tal, da se ne izsušujejo pretirano. Zastiramo. Gnojimo jeseni cvetoče rastline. Sadimo potonike, jesenski podlesek, krokuse, irise in lilije. Pomlajujemo in režemo živo mejo iz iglavcev. Na stalna mesta presajamo tiste dvoletnice, ki smo jih sejali julija. Sadimo iglavce in zimzelene listnate grme. Od sredine meseca ne gnojimo več dalij, gladiol in drugih čebulnic.
Do sredine avgusta sejemo dvoletnice (mačehe). V drugi polovici avgusta na grede sadimo okrasne čebulnice, kot so krokusi, zvončki, cesarski tulipani, ki bodo poskrbele za pomladanski okras. Sicer pa je v teh dneh na gredah veliko zanimivih cvetočih rastlin, ki krasijo vrtove; med vzpenjavkami izstopa jasminova troblja (trobovec), na gredah z rezani cvetjem pa najpogosteje opazimo pisane cinije in številne bohotne trajnice. Poleti si lahko naredimo zalogo cvetja za suhe šopke in aranžmaje, zato sproti režemo in sušimo cvetove vrtnic, hortenzij in suhe rože. Cvetlice sušimo v senčnem in zračnem prostoru, obrnjene s cvetovi navzdol. Balkonskim rastlinam redno odstranjujmo stare cvetove in rože vsak dan temeljito zalijemo. Če se do večera zemlja v koritih posuši, rastline zalijemo tudi zvečer, vendar zgolj po zemlji in ne po listih. Podobno kot cvetje v koritih tudi posodovke v poletnih mesecih potrebujejo več hrane. Redno jih gnojimo, po prsti pa nasujmo lubje, ki bo pomagalo dalj časa zadržati vodo v tleh.
Vrtnice v tem času dognojimo. Odcvetele cvetove odrežemo dva lista pod cvetom, oziroma na mestu, kjer je najboljši nastavek. Po potrebi jih škropimo proti ušem in drugim boleznim. Je pa tudi primeren čas razmnoževanja vrtnic s potaknjenci.
Nega trate
Travnate površine so zaradi suše v minulih tednih izgubile precej sijaja. Zelenice zdaj redkeje kosimo in višina rezi naj bo precej višja kot spomladi, vsaj enkrat tedensko, zvečer travo tudi izdatno zalijemo, da si travne bilke opomorejo. Iz zelenice z nožem odstranimo trdovratne plevele, širokolistne plevele, lahko zatremo z enim izmed herbicidov. Če je zelenica močno zažgana, bomo septembra poskrbeli za lepotne popravke na njej.
Eurogarden pa vam samo še zaželi prijeten počitek in veselo obiranje zdravih, sočnih plodov.
