Si predstavljate Slovenijo, kjer bi vse funkcioniralo? Kjer avtocest ne bi popravljali v največji prometni konici, kjer okoljskih dovoljenj ne bi izdajali po prijateljski liniji, kjer bi krivci za bančno luknjo odgovarjali ..., kjer bi torej veljala neka pravila in to za vse enako? Slovenija bi bila raj na zemlji.
Sedaj pa, kaj je večji greh – da nekateri zlorabljajo svoje položaje in vzdržujejo sistem dveh pravnih držav – ene zanje in ene za vse ostale; ali, da vsi drugi to dopuščamo? Slovenija ima vse pogoje, da postane država po meri človeka: je dovolj majhna, da se lahko relativno hitro spremeni, ima dovolj bogastva in naravnih lepot, da se lahko iz tega ustvarjajo prepotrebni evri, in ima marljive ljudi, ki so pripravljeni delati. Za pošteno plačilo. Ima pa tudi ozek sloj privilegirancev, ki jim je v interesu, da ostane vse tako, kot je. To so tisti, ki so glasni in polni moralnih načel, ko gre za ameriškega  predsednika, in tiho kot miške, ko gre za ljubljanskega župana. To so tisti, ki v velikem sodnem procesu obsodijo kurje tatove, pri velikih ribah pa zamudijo rok za vložitev obtožnice. Ali pa so polni moralno etičnih očitkov do drugih do trenutka, ko se zavihtijo na čelo države. Potem na moralo in etiko, predvsem pa skrb za davkoplačevalski denar čudežno pozabijo. A to lahko vztrajno počnejo samo zato, ker jim volivci vsakič znova nasedejo. Tistim sladkim besedam, da bo tokrat povsem drugače. Da se bo čevelj obul brez muje, finančna stiska rešila brez zategovanja pasu in kreditov ne bo treba vračati – bomo že kako. Saj veste, kam so serene, ki so tako sladko pele, pripeljale mornarje? Med čeri ...

Ampak čas stvari postavi na svoje mesto. Vedno. Tako kot bi dinozavri izumrli, četudi komet ne bi treščil na Zemljo, bodo tisti, ki dan za dnem vsiljujejo dvojno moralo, prej ali slej sami žrtve te dvojnosti. Sodobni čas prinaša sodobne komunikacijske poti. Mediji, ki se ne bodo prilagodili, ampak bodo še naprej vztrajali v eni in edini zveličavni resnici, bodo pač šli po poti dinozavrov. Danes ni več treba verjeti vsega, kar piše v dnevnem časopisu. Prihaja čas, ko je treba predvsem dvomiti. Preveč neresnic je bilo izrečenih v preteklosti, da bi še naprej slepo verjeli. Če želimo spremembo na bolje, moramo dvomiti. In ko bomo začeli dvomiti, bomo začeli tudi razmišljati, posledično pa verjeti vase. In si zaupati. Tako kot so naši dedje zaupali svojemu občutku, kdaj je pravi čas za sajenje, bo tudi posameznik prej ali slej znal sprejeti odločitev na podlagi tega, kaj se njemu zdi prav in kaj narobe. Ne pa, kaj so mu rekli, da je prav ali narobe. Naslednjih 365 dni ponuja obilo priložnosti za to. Prva bo že referendumska nedelja, 24. septembra. Kdor bo ostal doma, bo še naprej verjel in čakal čudež ... 

Anže Logar, poslanec SDS