Dvojčno leto 2022 se je izteklo. Naše Gradišče je lansko leto pridobilo čudoviti stolpič s cevnimi zvonci, na katere je mogoče po vrvi zaigrati s kembljem, obenem pa mizo ali dve ter par klopi – vse lično izdelano iz masivnega lesa in kovine. Vse to je del poti »Zven zaklete grofice«, ki sta jo novembra družno otvorila Zavod Škrateljc z Urošem in Nino ter njuno ekipo in občina Dobrova - Polhov Gradec, predvsem KS Dobrova.
Vsi obiskovalci Gradišča, ki nas povezuje, lahko vsak po svoje poskrbimo, da se ta pot ohrani, saj je po mojem mnenju čudovita nadgradnja legende o ošabni grofici in ubožnem pastirčku, ki je odkril skrivnost.
Za vse nas je Gradišče tista skrivnost, ki jo vedno znova odkrivamo, ko se upehani zavihtimo čez nasip starodavnega selišča. Sem prihajamo z Dobrove, Draževnika, Komanije, Podsmreke, Kozarij, pa tudi z Brezovice čez njen starodavni zaselek Radno, bodisi ob potoku Radna bodisi čez Fajtov breg. Ko se srečujemo na vrhu starodavnega Gradišča, si izmenjamo par besed in marsikakšno novo poznanstvo se splete tukaj.
Lansko leto se je v knjižico za brezoviško obhodno pot vpisalo približno 1200 ljudi, v knjižico Gradišča (zaenkrat star oranžni zvezek, v zeleni skrinjici od aprila 2022) po oceni 1010 ljudi, v aplikaciji Planinc pa je doslej 1917 vpisov. Ta številka je skupna za vse prijave v aplikacijo od začetka njenega obstoja. Letos je tako kot lansko leto največ vpisov (130) pridobila Karin P iz Šmartne, drugi sem bil že drugo leto zapored Miha (78 vpisov), tretji pa je bil Primož N. s 44 vzponi, kmalu za njim pa Janez Zalaznik (na spletnem mestu ni več podatkov za lansko leto, je pa ta junak pridobil 38 vzponov).
Vse skupaj po oceni kakšnih 3000 vzponov, še veliko več jih je, saj mnogi samo pritečejo ali se sprehodijo čez, tako da bi lahko ocenili, da je leta 2022 Gradišče nad Dobrovo (nad Razori ali pa nad Draževnikom, kakor se tudi imenuje ta vrh) doživelo kakšnih 4000 do 5000 obiskovalcev. Na aplikaciji Planinc za zadnjim s seznama Jeterbenkom zaostajamo za 1300 prijav, vseeno pa je ta številka kar zavidljiva. Pri tem nikakor ne smem pozabiti na gospo Dragico Češnovar iz Šmartna, ki je tudi zelo pridna obiskovalka bližnje vzpetine, pa seveda Brezovičana Romana Tomca, ki pridno skrbi za večino etap brezoviške obhodnice Pentlja.
Le tako naprej. Drevni naseljenci tega vrha v permokarbonskih skladih Debelega hriba gledajo na nas in se zadovoljno muzajo. Naj nas vrh grofice in pastirčka, ki gledata na Marijo v Leščevju, še naprej združuje, vpet v mogočno Pentljo, ki vnetega popotnika odpelje vse tja daleč v Krimsko pogorje.
Miha Rus
