29. junija (2024) so sorodniki na rodni Dobrovi dobili sporočilo, da je v daljni Avstraliji ugasnilo življenje Drage Gelt, avstralske Slovenke, ki je širila slovensko kulturo v svoji novi domovini. Kot sodelavki občinskega zbornika Domači kraji, v katerem je v peti številki v dopisnem intervjuju z veliko zavzetostjo opisala svoje življenje, ji v slovo namenjamo nekaj vrstic. 
Draga Gelt je bila rojena 1948. leta na Dobrovi. V družini je bilo devet otrok, osem sester in brat. Osnovno šolo je obiskovala v domačem kraju, nato se je vpisala na učiteljišče, a po končanem šolanju službe ni dobila. Življenjsko pot je nadaljevala kot varuška pri sestri v Nemčiji, ki je bila do priložnostnih priseljencev »zelo stroga«. Odločila se je za Avstralijo, kjer se je najprej zaposlila kot negovalka v bolnišnici za prizadete otroke. Vključila se je v slovensko skupnost in pomagala pri učenju slovenskih otrok. Po nekaj letih je ustanovila slovensko šolo pri najstarejšem slovenskem društvu v Melbournu in tam učila več kot štirideset let. Učila je tudi na srednjih šolah in poučevala na tečaju slovenskega jezika za odrasle. Napisala je več knjig in publikacij o zgodovini Slovenije in delovanju Slovencev v Avstraliji, med drugim tudi učbenike za poučevanje slovenskega jezika. Knjiga o zgodovini Slovenije je bila odmevno delo v Sloveniji in v Avstraliji, zanjo je pridobila vire iz Slovenije in iz Sloveniji sosednjih držav. Knjiga je bila leta 1988 dodana na seznam učnih knjig kot dodatna literatura za pouk slovenskega jezika in kulture v viktorijskih šolah. Odobrilo jo je avstralsko ministrstvo za šolstvo. Ustanovila je tudi folklorno skupino in z njo gostovala po Avstraliji. Njena ustvarjalna moč se je izkazovala tudi v slikanju. S svojo 50-letno kulturno dejavnostjo, pri kateri je  izkazovala veliko pripadnost slovenstvu, je v Avstraliji segla v sam državni vrh in za dolgoletno prostovoljno delo med Slovenci dobila najvišje priznanje Avstralije – Order of Australia. 
Ena od številnih razstav Janeza Dolinarja, kulturnega delavca z Dobrove, je bila posvečena tudi delu Drage Gelt. Tako je počastil njeno raznovrstno kulturno delo. Ob njenem slovesu so na Dobrovi imeli spominsko mašo, pripravljajo pa tudi razstavo o njenem delu. Slovenci smo ji hvaležni za vse, kar je storila za poznavanje Slovenije v Avstraliji.
Draga Gelt je pisala tudi pesmi in izdala dve pesniški zbirki. Končajmo ta spominski zapis z njenimi simbolnimi verzi o klasu. Mogoče se v njih skriva misel na domače kraje. Njeno življenje je sedaj dozorelo v klas.

Je pšenični klas kot naše srce?
Bolj je klas poln,
zrel,
bogat,
težak,
prej se skloni,
prej se zlomi,
prej pade na tla …

Milka Bokal