Oktobra smo obiskali Koroško. Vožnja iz Dobrove mimo Ljubljane do Trojan, kjer smo popili kavo, je minila mirno. V Arji vasi nas je pričakala vodička Urša. Pot nas je vodila mimo Velenja ob reki Paki. Najprej smo se zapeljali do kraja Podklanec pri Dravogradu, kjer  domujejo Klančnikovi. Prav tam se stikajo dravska, mežiška in mislinjska dolina. Kmetija ima dolgo tradicijo, ob živinoreji in prašičereji se ukvarjajo z rejo divjadi in predelavo suhomesnatih izdelkov. Sprejel nas je gospodar, nam predstavil delovnik in vse, kar se dogaja na posestvu. Sledil je prigrizek in kozarec tolkovca. Po malici smo se odpeljali s turističnim vlakom na izlet. Ob prijetni vožnji smo opazovali čredo damjakov in muflonov. Na pol poti smo si ogledali kočo z biološko učilnico, v kateri je nagačenih preko sto vrst živali, kar pomeni približno 300 trofej. Ogledali smo si tudi lovski muzej in zbirko osebnih predmetov s kmetije. Po končanem ogledu smo lahko kupili tudi njihove izdelke. Nadaljevali smo pot proti Dravogradu in Muti. Spodnja Muta leži ob izviru Bistrice, ki se izliva v reko Dravo. Tam smo si ogledali romansko rotundo sv. Janeza Krstnika, ki sodi med najstarejše cerkve na Slovenskem. Leta 1052 jo je postavil papež Leon IX. Nastala je v obdobju zgodnje romanike s prvotno polkrožno apsido. V 14. stoletju je bil prizidan prezbiterij, ki ga krasijo gotske freske. Na zadnji strani je vzidan del rimskega nagrobnika, kar dokazuje, da stoji na kulturnih tleh z več kot tisočletno zgodovino. Zadnja točka našega izleta je bil obisk dvorca Bukovje. Bili smo člani enega izmed prvih društev upokojencev tukaj. Sprejel nas je g. Jože Kraner, popeljal nas je po dvorcu, nam povedal zgodovino tega, kaj vse se je z njim dogajalo. Zdaj je na novo zaživel, saj ga postopoma obnavljajo in opremljajo. Na ogled je stalna razstava o slovenski osamosvojitvi leta 1991 na Koroškem. Dvorec stoji med ravnico na desnem bregu Drave ter pohorskim gozdnim območjem Bukovja s skrivnostnimi razvalinami romanskega gradu Pukštanj nad njim. Zgodovina dvorca sega v 18. stoletje. V dvornem ambientu so ohranjeni baročni elementi, krasi ga stilna oprema. Prostore oddajajo v različne namene, kot so prireditve, protokolarne in kongresne dejavnosti, razstave, izobraževanja, družabna srečanja in poroke. V grajskem parku se stare krošnje prepletajo z mladim rastjem. V dvorcu je tudi sedež Dravita, dravograjskega javnega sklada za šport, turizem, kulturo, mladinske dejavnosti, izpostave javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in koroškega pokrajinskega muzeja. Ponudba dvorca obsega tudi nočitve. Ob koncu vseh ogledov je bil še čas za kosilo, klepet in prijetno druženje, ki smo ga zaključili na lepi točki Rahtel nad Slovenj Gradcem. Proti domu smo se vračali v večernih urah.

Za DU Anica Tomšič, fotografiji: Tone Tomšič