Pogumno so nas z igranjem na klarinet , na violončelo in s petjem popeljali v lep večer instrumentalista Ajda in Patrik ter Klara. Zaigrali in zapeli so Gregorčičevo Zakrivljeno palico v roki.

V tem večeru smo se spomnili Franceta Prešerna in še Srečka Kosovela, katerega stoto obletnico smrti bomo v našem slovenskem kulturnem prostoru praznovali vse leto.

V  Zdravljici je Prešern povzdignil svoj glas, da bi predramil slovenska srca, jim vlil odločnosti in poguma.  Slovenskemu nacionalnemu čutu je dal pravo in zdravo vsebino, kakršno je čutil v sebi. Prostost in svoboda, mir in bratsko sosedstvo med narodi je oznanjal v sedmi kitici s tisočkrat navajanimi stihi , »ŽIVE NAJ VSI NARODI«

Zdravljico je recitiralo sedem članov KUD-a, sedmo kitico so zapeli, kot našo državno himno.

Opis Prešerna je po pisanju njegove hčere Ernestine predstavila Ksenija, kako pa je slikar Langus upodobil Julijo, Prešernovo veliko ljubezen pa so v igranem prizoru prikazali Barbara, Anže in Rok.

Stanje zaljubljenega Franceta smo slišali v prvem sonetu Sonetnega venca, v tretji Gazeli in v pesnitvi Strunam. Mlada šolarja Andraž in Julija sta tekoče povedala balado o povodnem možu. Ob sliki Prešerna in ob njegovih poezijah, se nam vedno  prebudi misel na njegovo rodno Vrbo, na cerkvico svetega Marka,  pa naj bodo to šolarji ali odrasli. Na prireditvi nam jo je ob spremljavi na ukulele zapela  osnovnošolka Anika.

Dni mojih lepša polovica kmalo, mladosti leta , kmalo ste minule; je navedel v pesnitvi Slovo od mladosti. Vanjo je zajel  mnogo ne prav srečnih in veselih dni, kaj vse je moral prehoditi v življenju, v iskanju ljubezni, službe in ostati zvest v trudu za slovenski jezik in njegovo uporabo v čudovitih delih, ki nam jih je zapustil. Recitirala jo je članica društva Monika, vezno besedilo prireditve pa je prebirala Urška.

Drugi del večera smo prebirali  pesmi Srečka Kosovela, ki se je rodil v Sežani , osnovno šolo je obiskoval v Tomaju, se vpisal na realko v Ljubljani in nadaljeval na filozofski fakulteti. Prevladujoči motivi njegovih pesmi so kraška pokrajina, mati, smrt, kraški bori in Brinjevka, zaradi česar ga imenujemo lirik Krasa. Umrl je zelo mlad, star le 22 let, 2 meseca in nekaj dni.

Pod pritiskom gore nastanejo najlepši kristali- bomo mi kristali? Njegovo življenje je to potrdilo, zato je vsako njegovo delo izbrušen diamant. Visoko se je dvignil nad takratno običajno miselnost in nad njo je še danes, osemdeset let kasneje.

Pesmi Starka za vasjo, Preproste besede, Želja po smrti, Bog blagoslovi , so nam predstavili Rok, Franci, Ksenija, Martin, ker pa je pisal tudi pesmi za otroke, so sodelovali še trije pogumni Anže, Rok in Ivana.

Ob zaključku kulturnega večera so nam ga s svojim igranjem polepšali še člani ansambla Štefanci. Občuteno so zapeli in zaigrali Rastejo v strmi gori in Tam kjer murke cveto.

Vse sodelujoče in navzoče so povabili , naj vzamejo kdaj v roke naše pesnike in pisatelje, ki so z izbranimi in žlahtnimi besedami ustvarjali našo in njihovo dediščino. Knjige na policah nam nič ne povedo, vsaka stran, ki pa jo preberemo , nas popelje v čudovite povesti, romane in pesmi naših ustvarjalcev.

Naj ne bo praznik kulture le 8. februarja, začutimo ga pogosteje in z vso ljubeznijo.

Besedilo Angelca Maček, fotografije Janez Ribnikar, Cerklje, 8.2.2026