V Domu starejših Taber v Šmartnem pri Cerkljah na Gorenjskem je v četrtek, 20. marca visok jubilej, stoti rojstni dan praznovala tamkajšnja stanovalka doma  Dušica Lovšin.

Dušica Lovšin se je rodila marca 1925 v Logatcu materi Mariji in očetu Vinku Ambrožiču. Mama je bila iz Medvedjega brda na Notranjskem, oče iz Vipave na Primorskem. Dušica se je rodila v številčno družino, ki je štela štirinajst otrok. Glede na zdravstvene razmere v tistih časih, jih je preživelo devet. Po osnovni šoli je obiskovala meščansko šolo na Rakeku. Spominja se, kako težko je bilo pozimi, ko je vsa prezebla v slabih oblačilih in obutvi čakala na vlak, nato pa gazila po snegu domov. S petnajstimi leti je začela hoditi v trgovsko šolo v Ljubljani, kjer je živela in delala kot vajenka pri družini z lastno trgovino. Ni ji bilo lahko, bila je pri tujih ljudeh in v času okupirane Ljubljane ni imela stika z domačimi.

Starša sta se z družino tik pred začetkom druge svetovne vojne preselila v Kranj. Prevzeli so gostilno »Pri Zlati ribi« na sejmišču pod starim mestnim jedrom in nadaljevali z gostilniško tradicijo. Po kapitulaciji Italije se je Dušica pridružila domačim in nekaj let pomagala v domači gostilni.

Prišla so leta ljubezni, poroke in rojstva otrok, sina Dušana in hčerke Nuške. Zaposlila se je kot knjigovodkinja v podjetju »Vino Kranj«. Kasneje se je podjetje priključilo veletrgovcu Živila Kranj, kjer se je tudi upokojila.

V letu 1991 je ovdovela. Po tem je okrepila druženje s tremi sestrami, občasno pa so se živahnim sestram pridružili tudi bratje. Zamudili niso nobene obletnice ali drugih dogodkov, primernih za slavje, tudi tistih v širšem sorodstvu. Dušica je s sestrami hodila na počitnice na morje in na Pokljuko. Vse štiri so rade kartale in igrale tarok za lipe in za cente. Z reševanjem križank in rednim spremljanjem tv kvizov je skrbela za spominsko kondicijo. Do svojega osemindevetdesetega (98) leta je živela povsem samostojno,

V veselje so ji vnuki, Aleš, Uroš, Tadej in Luka. Ima šest pravnukov, Marka, Nejca, Asjo, Katjo, Hano in Matica. Še posebej jo nasmejita in polepšata dan najmlajša pravnuka, kmalu devetletna Hana in nagajivi sedemletni Matic.

Pred dvema letoma je postal njen drugi dom Taber v Šmartnem. Igralne karte so zamenjale domine, ob prestavljanju teh pa še vedno rada izrazi svojo igralsko žilico.Slavljenki je na krajši slovesnosti v imenu zaposlenih in stanovalcev Doma Taber čestitala direktorica Martina Martinčič in ji zaželela obilo zdravja ter dobre volje. Opravičilo zaradi nujne zadržanosti pa je direktorica izrekla čestitke tudi v imenu župana Franca Čebulja, ki ji je zaželel predvsem zdravja. »Vse najboljše, draga Dušica in veliko zdravja!« pa so jubilantki ob prazniku zaželeli njeni  sorodniki. Kljub častitljivi starosti Dušica še vedno izžareva veliko življenjske energije. Zaradi težav s hojo uporablja invalidski voziček.

Kljub temu da telo ne zmore več živahnosti, se rada poveseli in v pričakovanju stoletnice naroči domačim pogostitev z dobro pijačo in jedačo. Bila je namreč dobra kuharica, zelo skrbno se je vedno lotila peke piškotov in potice. Pecivo, s katerim je v četrtek,  20.marca pogostila povabljene, so pečeni po njenih preizkušenih receptih.

Zelo sem hvaležna vsem, ki so se tako lepo potrudili in da lepo skrbijo zanjo.  Zaposleni v Domu Taber so ji pripravili zelo lepo praznovanje.«, je še dejala hčerka Nuška.

Stoti rojstni dan je Dušica Lovšin praznovala vesela in dobre volje ter prejela številne čestitke,  rdeča nit vseh pa je bila želja po dobrem zdravju in zadovoljstvu. Kot se za tak praznik spodobi, je slavljenka prejela rojstnodnevno torto, ki so jo pripravili v Domu Taber, izdelala pa jo je Biljana Bučić.

Besedilo in foto Janez Kuhar, Cerklje, 20.3.2025