Letošnje jesenske počitnice niso enake preteklim. Starši in otroci se morajo znajti v drugačnih okoliščinah, med drugim smo vsi omejeni na svojo občino. Programski vodja Mestnega kina Metropol (celjski kino že kar nekaj let gosti tudi Festival gorniškega filma) Samo Seničar, ki je planinec postal šele med študijem, je z nami delil predlog jesenskega sprehoda po obronkih Celja.

Samo Seničar je predlagal Žerdonerjevo pot, ki se začne v Mestnem parku v Celju in zanjo skrbi Planinsko društvo Grmada Celje. Zaradi omejitev na občino je tudi Seničarjeva pot temu prilagojena. 

»Na pot sem s sabo vzel hči in ji obljubil kosilo na razgledni točki na Slomniku in s tem pohodu pridodal še ščepec avanture. Po krepkem zajtrku kreneva proti Anskemu vrhu, mimo drevesne hiške, od tam pa naprej proti Homu nad Celjem. Pod vrhom drugega hriba se prvič ustaviva, na tisti čudoviti leseni klopci od koder pogledi nesejo po celi Spodnjesavinjski dolini, vse tja do Grintovcev. Mandarina, frutabela in roj neskončnega števila čipkark, ki so v rojih sedale na naju. Do sem ne srečava nikogar in tudi ko se po Žerdonerjevi poti spuščava proti Bobniču, ni žive duše. Ko doseževa greben Slomnika, se ne usmeriva proti vrhu, temveč kreneva levo, proti Košnici. Na razgledni točki nad Tremerji, iz smeri Laškega se lahko vidi zastava, ki tam plapola, si privoščiva kosilo.

Uživava, se sončiva in se smejiva. Skrbi so v dolini. Sestopiva v Košnico in se zadovoljna z izkupičkom dneva vrneva v Celje,« je doživetje na poti delil Samo Seničar, ki te dni čaka, da se sprostijo vladni ukrepi in bo celjski mestni kino lahko zopet povabil ljubitelje filma. Ko se bodo meje občin sprostile, pa bo s hčerko nadaljeval Savinjsko planinsko pot, ki sta jo po etapah prehodila že več kot pol.

vir: Planinska zveza Slovenije