Mnogokrat ljudje oklevamo in smo v dvomih, ali naj pristopimo k nekomu, ki je v duševni stiski, saj mislimo, da lahko v primeru duševnih težav ukrepajo samo strokovnjaki. Za preseganje teh ovir se lahko spomnimo na situacije, ki zahtevajo veščine prve pomoči. Večina od nas ima opravljen tečaj iz prve pomoči, s katerim smo pridobili znanja in veščine, kako ukrepati v primeru blažje ali težje telesne poškodbe (npr. krvavitev; zlom) ali akutnega bolezenskega stanja (npr. srčni zastoj; dušenje). Čeprav nismo strokovnjaki, znamo zato osebi nuditi nujno medicinsko pomoč, dokler ni zagotovljena zdravniška/strokovna oskrba. Podobno velja tudi za psihološko prvo pomoč (v nadaljevanju PPP). PPP je osnovna – laična pomoč, ki jo nudimo osebi z duševno težavo ali stisko, dokler ni na voljo strokovna pomoč ali se stiska ne razreši. Tako kot z znanji iz prve pomoči, lahko namreč tudi z znanji iz psihološke prve pomoči rešimo življenje oz. pomagamo osebi v stiski.

Ključni elementi Psihološke prve pomoči

Vsak od nas je verjetno že imel, ima ali pa bo kdaj v prihodnje imel bližnji stik z osebo v duševni stiski. To je lahko družinski član, prijatelj/ica, sodelavec/ka, sosed/a,… Kako se bomo odzvali v odnosu z nekom, ki je v stiski, lahko ima pomemben vpliv pri reševanju te stiske ter nadaljnjem iskanju ustrezne pomoči. Ampak kako vemo, katere korake sprejeti, ko se pred nami znajde oseba v stiski?

V pomoč nam je lahko akronim PPP, ki zaobjame tri univerzalne temeljne korake:

(i)                 Prepoznava – poznavanje znakov in simptomov duševnih stisk in nujnih stanj, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje.

V prvem delu smo pozorni na opazovanje osebe pred nami. Osredotočimo se na informacije (verbalne kot neverbalne), ki nam jim sporoča oseba ter na čustvene odzive. Znanje o znakih in simptomih duševnih stisk dodatno pripomore pri izbiri nadaljnjih korakov, še posebej v primeru nujnih stanj.

(ii)               Pristop – razvoj veščin, kako pristopiti k osebi, ki je v stiski, in z njo vzpostaviti komunikacijo.

Ko prepoznamo, da je oseba v stiski, je naslednji korak, da do nje pristopimo in vzpostavimo komunikacijo. Bolj kot izbor pravilnih besed in dajanje nasvetov nam bo pomagalo, če bomo pozorno in aktivno poslušali, sprejemali vse občutke druge osebe, jo poskusili pomiriti ter ji pomagali pri iskanju najbolj primerne rešitve.

(iii)             Pomoč – poznavanje oblik pomoči, ki jih lahko nudi okolica in strokovne službe ter razvoj veščin, kako osebo spodbuditi k uporabi strokovnih virov pomoči.

Da bomo uspešni pri nudenju pomoči, je pomembno, da tudi sami dobro poznamo vire pomoči in strokovne službe, ki obstajajo v naši okolici. Dobro je tudi vedeti, kakšno pomoč lahko oseba prejme pri posameznih strokovnjakih. Hkrati pa ne pozabimo, včasih lahko pomagamo že s tem, da damo osebi vedeti, da smo ji na voljo.

Več konkretnih usmeritev o tem, kako omenjene korake psihološke prve pomoči uporabljati v primeru depresije, paničnih napadov, samomorilnih misli ali pri alkoholizmu lahko najdemo na spletni strani programa MIRA – www.zadusevnozdravje.si pod zavihkom Pomagam drugemu.

Kako do znanj psihološke prve pomoči?

Znanja in veščine PPP lahko pridobite v enodnevnem edukacijskem programu, ki ga izvajajo strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Usposabljanje poteka v manjših skupinah (do 20 udeležencev) in vključuje tako teoretični kot izkustveni del.

Udeležba na programu je brezplačna.

V kolikor bi vas zanimalo sodelovanje v programu, vas prosimo, da spremljate objave razpisanih izobraževanj na spletni strani: https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-drugemu/izobrazevanja/

Pripravil:                                                                                                      

Domen Kralj, mag. psihologije

Nacionalni inštitut za javno zdravje, OE Celje