Srčno žilne bolezni so v razvitem delu sveta in tudi v Sloveniji že desetletja najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti odraslih. Največ smrti in dolgotrajne prizadetosti med srčno žilnimi boleznimi povzročata srčna kap in možganska kap, ki sta nenadna zapleta koronarne bolezni srca oziroma bolezni možganskega žilja. Kljub velikemu napredku v obravnavi teh obolenj  še vedno predstavljata pomemben zdravstveni in socialnoekonomski problem. 

Ključnega pomena za preprečevanje vseh srčno-žilnih bolezni, kamor uvrščamo tudi srčni infarkt in možgansko kap, sta zdrav način življenja in preventiva. Predvsem z zdravim načinom življenja lahko nastanek, napredovanje in pojavljanje zapletov srčno žilnih bolezni odložimo, zmanjšamo njihovo težo in podaljšujemo življenje. Zdrav način življenja je v prvi vrsti odgovornost posameznika, prav tako pa tudi okolja v ožji in širši družbi, ki posamezniku omogoča zdrave izbire. V preventivi si prizadevamo za nadzor nad dejavniki tveganja, ki privedejo do bolezni srca in ožilja. Med temi so najpomembnejši povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povišana vrednost holesterola, telesna neaktivnost in kajenje. Svetujemo redne meritve krvnega tlaka, obdobne meritve krvega sladkorja in holesterola pri osebnem zdravniku ali v referenčni ambulanti, ter redno telesno aktivnost in opustitev kajenja. V veliko podporo pri usvajanju zdravega načina življenja in nadzoru dejavnikov tveganja so odraslim preventivne delavnice. Izvajajo jih usposobljeni izvajalci v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v vseh zdravstvenih domovih v Sloveniji.

Srčni infarkt

Srčni infarkt, poznan tudi kot srčni napad ali srčna kap, je bolezensko stanje, pri katerem se zamaši ena od žil, ki prehranjujejo srčno mišico. Zaradi tega pričnejo celice srčne mišice kmalu odmirati. Pri odraslih je srčni infarkt najpogostejši vzrok srčnega zastoja. Teh pojmov med seboj ne smemo zamenjevati, saj je ukrepanje pri obeh stanjih različno. Pri srčnem infarktu srce še vedno deluje, vendar nekoliko oslabljeno zaradi odmiranja celic srčne mišice. Srčni zastoj pa je stanje, ko se srce popolnoma ustavi. Tak človek je zato klinično mrtev in mu lahko življenje rešimo le s takojšnjimi temeljnimi postopki oživljanja.

Najpogosteje se srčni infarkt kaže s hitro nastalo, hudo, topo ali stiskajočo bolečino za prsnico. Bolečina se lahko širi tudi v druge dele telesa, najpogosteje v roki, vrat, spodnjo čeljust ali proti žlički. Bolečina ni odvisna od dihanja, gibanja, kašljanja ali položaja telesa. Ob tem so lahko prisotni tudi drugi znaki, običajno pričnejo ljudje s srčnim infarktom težje dihati, se močno spotijo, jim je slabo ali bruhajo. Vsako takšno stanje lahko predstavlja življenje ogrožujočo situacijo, zato je zgodnja prepoznava in odločno ukrepanje ključnega pomena. Prva pomoč ob sumu na srčni infarkt tako obsega prepoznavo stanja in takojšen klic na 112. Osebo poskušamo pomiriti in jo namestimo v udoben polsedeč položaj, zelo pomembno je, da miruje. Do prihoda reševalcev osebe ne zapuščamo, saj lahko kadarkoli pride do srčnega zastoja, ko moramo takoj pričeti s temeljnimi postopki oživljanja. Oseba s sumom na srčni infarkt ne sme voziti avtomobila, prav tako je ne smemo peljati mi, temveč počakamo ob njej do prihoda reševalcev. V kolikor nas je več lahko nekoga pošljemo po polavtomatski zunanji defibrilator (AED), ki ga uporabimo v primeru srčnega zastoja. Do prihoda reševalcev poskušamo od osebe pridobiti čim več podatkov, ki so lahko zelo koristni pri nadaljnji obravnavi v bolnišnici. Med čakanjem na reševalce osebo zato vprašamo kakšne težave ima (npr. bolečina za prsnico, težka sapa, slabost), če ima kakšne alergije, katera zdravila jemlje in katere pridružene bolezni ima. V kolikor smo na podlagi opisane klinične slike posumili na srčni infarkt in oseba nima znanih alergij, mu lahko damo eno tableto Aspirin Direct^®, na kar seveda opozorimo reševalce ob njihovem prihodu.

Možganska kap

Možganska kap prav tako predstavlja bolezensko stanje, ki ga uvrščamo v sklop srčno-žilnih bolezni. Nastane zaradi zamašitve ali razpoka žile, ki prehranjuje določen del možganov. Zaradi tega začnejo možganske celice kmalu po dogodku odmirati, zato sta hitra prepoznava in ukrepanje ključna.

Simptome in znake možganske kapi bomo najlažje prepoznali, če poznamo mnemonik »GROM«. Gre za kratico, ki jo sestavljajo prve črke besed »govor, roke, obraz in minute«.

• Govor – govor oseb z možgansko kapjo je običajno nerazločen ali nerazumljiv, lahko pa se kaže tudi tako, da osebe z možgansko kapjo ne razumejo naše govorice, govorijo nesmisle ali pa je govor celo povsem onemogočen.
• Roke – možganska kap se pogosto kaže z ohromelostjo polovice telesa. Osebo pri kateri smo posumili na možgansko kap zato prosimo, da predse dvigne iztegnjeni obe roki tako, da dlani gledajo navzgor. Nato ji naročimo, da zapre oči in roki zadrži v tem položaju. V kolikor bo ena roka omahnila ali pa je oseba ne bo zmogla zadržati v tem položaju, je to sumljivo za možgansko kap.
• Obraz – podobno kot pri rokah je pri možganski kapi pogosto ohromljena polovica obraza. To najlažje preverimo tako, da osebi naročimo, da se nasmeji. Pri osebi z možgansko kapjo bo eden od ustnih kotičkov ostal povešen.
• Minute – možganska kap je nujno stanje, pri katerem je časovno okno, v katerem lahko osebi še pomagamo, zelo omejeno. Minute v mnemoniku »GROM« nas opomnijo, da je ob vsakem sumu na možgansko kap ključno, da takoj pokličemo številko 112.

Med čakanjem na reševalce osebo namestimo v udoben polsedeč položaj, ji ne damo nobenih zdravil, hrane ali pijače in jo nadziramo do prihoda reševalcev. Podobno kot pri srčnem infarktu skušamo od osebe pridobiti čim več podatkov o njenem stanju, v kolikor nam jih je oseba zmožna dati. Tudi možganska kap lahko privede do srčnega zastoja, zato ob vsakem sumu na srčni zastoj preverimo odzivnost in dihanje, ter pri neodzivni osebi, ki ne diha, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja.

VIR fotografije: tukaj

Anže Vindišar, dr. med, specializant interne medicine

Oddelek za intenzivno interno medicino, Splošna bolnišnica Celje