»Da se na zaključku dogodka posvečamo digitalizaciji, umetni inteligenci in razvoju tehnologij je logično, saj gre za teme, ki so na področju gospodarstva najbolj aktualne in s katerimi se bomo v lokalnem okolju v prihodnje veliko ukvarjali,« je dejal župan, ki je ob tem še poudaril, da se v Celju vzporedno s tem ukvarjamo še z enim pomembnim izzivom, problematiko bega možganov oziroma izzivom negovanja talentov v naših skupnostih. »To vsebino naslavljamo s projektom Magnet, ki izpostavlja pet ključnih izzivov: gradnjo dostopnih stanovanj, trajnostno mobilnost, energetske skupnosti, splošno urbano atmosfero in industrijo 4.0 kot temelj gospodarskega zagona v našem mestu.« 

Predsednik Kluba podjetnikov Zlatorog dr. Vladan Mladenović je orisal vrsto aktivnosti, ki jih je klub v minulem obdobju izvajal kot podporne storitve za podjetja. Umetno inteligenco, osrednjo temo zaključnega dogodka, pa je označil kot stvar sedanjosti in ne le prihodnosti. »Umetna inteligenca že danes vpliva na to, kako delamo, kako se učimo in kako razmišljamo, postaja vseprisotna in vpeta v naš vsakdan. Gre za to, da podjetja sprejmejo umetno inteligenco kot priložnost in ne kot grožnjo, hkrati pa je treba ohranjati človeški in etični vidik umetne inteligence. Nič ni narobe z umetno inteligenco, vse dokler razvijamo naravno inteligenco,« je še pomenljivo dejal Vladan Mladenović. 

Ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer je predstavila nekaj podatkov o digitalni razvitosti Slovenije iz poročila Evropske komisije in pri tem navedla, da je v zadnjih letih dosežen napredek, še vedno pa ostajajo izzivi na področju osnovnih digitalnih kompetenc prebivalcev in osnovne digitalne intenzivnosti podjetij (predvsem malih in srednjih). Ta dosegajo 50 odstotno raven digitalne razvitosti, evropsko povprečje pa znaša 57 odstotkov. Pospeševanja razvoja na tem področju je vlada naslovila z enim od strateških vladnih projektov, superračunalnika in t.i. tovarne umetne inteligence. Projekt je ocenjen na približno 150 milijonov evrov, polovico tega zagotavlja EU. »Tovarna umetne inteligence je ekosistem, ki bo omogočal podjetjem, da bodo imela na enem mestu zagotovljeno vrhunsko tehnologijo, podatkovne vire, uporabnikom prijazno programsko okolje, izobraževanje in strokovno pomoč pri razvijanju modelov UI in njihovega uvajanja v prakso. Verjamemo, da bo ta projekt predstavljal motor digitalne preobrazbe tako za gospodarstvo kot za družbo širše.« Ministrica je še povedala, da vlada pripravlja krovni zakon za pametna mesta in skupnosti, ki bi med drugim poenotil digitalne rešitve v občinah, pri čemer je poudarila ključno vlogo mestnih občin, da povlečejo najbolj pogumne korake in v ta proces potegnejo tudi manjše lokalne skupnosti. 

O izkušnji uvajanja UI v izobraževalni proces je govoril dr. Uroš Ocepek, učitelj na Srednji tehnični in poklicni šoli Trbovlje, kjer je leta 2018 uspel uvesti umetno inteligenco kot obvezen predmet pri pouku. »Želim si, da dijaki niso samo uporabniki tehnologije, ampak, da vedo tudi, kaj je v ozadju, saj morajo do uporabe tehnologije razviti tudi kritičen in etičen odnos. Bistveno je, da dijaki ta orodja uporabljajo in da so z njihovo pomočjo tudi vedno bolj konkurenčni, hkrati pa premišljajo, kako je z UI mogoče izboljšati naš vsakdan.« Ob tem je še poudaril, da UI lahko spreminja vlogo učitelja, ki namesto iz prinašalca znanja in podatkov bolj postaja mentor, motivator in da dijake uči odgovornega odnosa do izobraževanja.