Stari grad Celje večkrat na leto osvetlimo z različnimi barvami v podporo prizadevanjem najrazličnejših organizacij za širjenje strpnosti in razumevanja do ranljivih skupin. V začetku decembra bomo tako podprli svetovni dan boja proti aidsu in mednarodni dan invalidov.

Z namenom, da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje problematike povezane z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z vključevanjem invalidov v družbo, je bil 3. december pred tridesetimi leti razglašen za mednarodni dan invalidov. Stari grad Celje bo vijolično svetil 2. in 3. decembra, nato pa ga bomo spet obarvali v praznične barve Pravljičnega Celja.

V Celju smo v zadnjih letih uresničili kar nekaj projektov, ki prinašajo pridobitve tudi za invalide, za njihovo prijaznejše življenjsko okolje in bivanje. 

V Dečkovem naselju Mestna občina Celje in družba Nepremičnine Celje zaključujeta največji stanovanjski projekt v zadnjih dvajsetih letih v našem mestu, izgradnjo nove stanovanjske soseske z javnimi stanovanji. Med njimi so tudi arhitekturno prilagojena stanovanja za potrebe invalidov in stanovanja s prilagojenimi inštalacijami za osebe z okvaro čuta.  

V mestnem središču smo na novo uredili Gubčevo in Lilekovo ulico, ki sta zaokrožili prenovo nekdanje veleblagovnice T in vzpostavitev Tehnoparka Celje. S teh ulic smo umaknili avtomobile in jih namenili pešcem in kolesarjem. Tako sta zdaj ti ulici bolj prijazni tudi za invalide in jim omogočata lažje in varnejše premikanje.  

V središču mesta smo v tem letu uredili tudi javni stranišči, ki sta prilagojeni invalidom. Eno brezplačno je v pritličju stavbe Celjskega doma, ki ga lahko invalidi s pomočjo posebnega ključa uporabljajo 24 ur na dan. Po zgledu drugih mestnih središč pa smo pri Turški mački uredili še javno mobilno sanitarno enoto, ki je prav tako prilagojena invalidom in ima dovozno rampo.  To javno stranišče je sicer plačljivo za simboličen znesek 50 centov. 

Že od prej lahko invalidi v središču mesta uporabljajo javne sanitarije na Mestni tržnici, s katero upravlja družba Simbio. 

Pred ureditvijo obeh javnih stranišč smo predhodno zaprosili za mnenja invalidska društva v Celju. V sodelovanju z njimi poskušamo uresničiti čim več njihovih predlogov. Za projekte, ki odpravljajo diskriminacijo in jim omogočajo enakopravno vključevanje v življenjsko in delovno okolje ter družabno življenje. Pred izvajanjem projektov se pogosto posvetujemo z njimi in iščemo najboljše rešitve. Gre za del našega prizadevanja, da bi ustvarili prijaznejše mesto za invalide.  

Tudi v okviru naših javnih zavodov si prizadevamo, da bi invalidi imeli čimbolj dostopno in prijazno okolje. 

Na prenovljenem Muzejskem trgu smo spomladi uredili dve parkirni mesti  za gibalno ovirane osebe. Namenjeni sta invalidom, ki so člani Osrednje knjižnice Celje. Parkirišči sta nekaj metrov stran od vhoda v knjižnico in sta označeni s prometnim znakom ter tablo. Z novima parkirnima mestoma smo invalidom omogočili najkrajši možni dostop do knjižnice, ki je opremljena z dvigalom.  

Za invalide je poskrbljeno tudi v obeh naših muzejih. V Knežjem dvoru, kjer ima svoj sedež Pokrajinski muzej Celje in kjer so tri stalne razstave, so razstavišča dostopna osebam na invalidskih vozičkih (klasičnih in akumulatorskih).  Vhod je opremljen s klančino, gibanje med razstavišči pa je omogočeno z uporabo dvigala. V pritličju je tudi prilagojen toaletni prostor za osebe z invalidskim vozičkom. 

Pokrajinski muzej ima razstavišča še v Stari grofiji. V pritličju grofije so prostori dostopni z invalidskim vozičkom, kjer so stalna razstava o znameniti celjski popotnici Almi M. Karlin in prostori za občasne razstave. Pri tem v muzeju uporabljajo prenosne klančine, ki jih lahko po potrebi namestijo po posameznih prostorih.  

V prvem nadstropju je še stalna postavitev Kulturno umetniške zbirke z znamenitim Celjskim stropom. V tem delu žal v muzeju še nimajo dvigala, tako da imajo osebe z invalidskim vozičkom otežen dostop do razstavišč. Če je invalidski voziček starejše izdelave, ga lahko fizično prenesejo preko dvoje krajših stopnic. Invalidski vozički z akumulatorjem pa so pretežki in jih ni mogoče fizično prenesti v sama razstavišča. 

Sicer pa je v pripravi projekt umestitve dvigala, ki bo rešil omenjene težave. 

V sklopu Kulturno umetniške zbirke imajo v Pokrajinskem muzeju poseben del, ki je namenjen osebam z okvaro vida, Od gotike do historizma po korakih. Iz vsakega od slogovnih obdobij so avtorji odbrali po en najznačilnejši eksponat in ga v originalu ali repliki pripravili za taktilni ogled za obiskovalce z okvaro vida. Dodatna pojasnila o predmetu so na voljo v prilagojenem informativnem gradivu: v katalogu s povečano pisavo za slabovidne in v katalogu v brajici za slepe obiskovalce.

V Muzeju novejše zgodovine Celje je omogočen dostop gibalno oviranim osebam v vsa nadstropja osrednje muzejske hiše na Prešernovi ulici 17. V muzeju imajo dvigalo, klančine, tudi toaletne prostore za invalide. 

Dislocirana enota Fotoatelje in galerija Pelikan ter Fotohiša Pelikan (Galerija Božena) sta dostopna gibalno oviranim v pritličju. V načrtu je umestitev dvigala. V enoti na Razlagovi ulici 5 so tudi toaletni prostori za invalide. Otroški muzej Hermanov brlog je dostopen osebam s slepoto in slabovidnostjo. Vsebine stalne razstave Živeti v Celju in Fototoateljeja in galerije Pelikan so dostopne gluhim in naglušnim (e-vodnik v slovenskem znakovnem jeziku).

V Tehnoparku Celje je prav tako poskrbljeno za invalide, ki imajo urejen dostop do stavbe Tehnoparka in vseh razstavnih površin, v stavbi je tudi dvigalo. V sklopu projekta (ne)Zmožnost pobega so v Tehnoparku pripravili team building aktivnost, v kateri lahko sodelujejo gibalno ovirani posamezniki. Ta projekt je financiran s strani programa Evropske solidarnostne enote, pri projektu pa sodelujejo tudi Celjski mladinski center, Društvo distrofikov Slovenije in Društvo študentov invalidov Slovenije. 

Naj spomnimo še, da je Mestna občine Celje v preteklih letih uresničila že več projektov, ki so ranljivim skupinam omogočili lažje življenje. V dvorani Narodnega doma smo vgradili indukcijsko zanko (ta je še v Osrednji knjižnici Celje), bili smo tudi med prvimi občinami, ki je osrednjo prireditev ob občinskem prazniku ob prenosu na lokalni televiziji začela prevajati v znakovno govorico gluhih. 

Vse semaforje v mestu, kjer so prehodi za pešce, smo opremili z zvočnimi signali. Sistematično gradimo klančine, da bi se invalidi po mestu lahko premikali čim bolj udobno.