Dogodek RAZNOLIKOST = priložnost, konkurenčnost, prihodnost, ki je včeraj potekal v Narodnem domu Celje, je poudaril zaposlovanje ranljivih skupin kot strateško priložnost in dolgoročno investicijo za podjetja in celotno družbo. Prireditev so organizirali Mestna občina Celje, Zavod RS za zaposlovanje, Zavod VOZIM in Zavod Iskriva.

Podjetja, ki aktivno gradijo vključujoča delovna okolja, lažje privabljajo in ohranjajo predano delovno silo. Takšna podjetja prispevajo k trajnosti poslovanja, izpolnjevanju ESG ciljev in družbeni odgovornosti. Vključevanje ljudi z različnimi talenti zapolnjuje vrzeli na trgu dela, krepi konkurenčnost in spodbuja inovacije, raznolike ekipe pa odpirajo nove tržne priložnosti. Zaposlovanje ranljivih skupin torej ni breme, temveč dolgoročna naložba v odpornost in stabilnost.

Župan Mestne občine Celje Matija Kovač, je po odprtju dogodka med drugim poudaril: »Celje je na tem področju odigralo pionirsko vlogo, od prvega Zavoda za rehabilitacijo invalidov, do kasneje prvega pilotnega programa javnih del in ustanovitve prvega invalidskega podjetja. Verjamem, da smo sposobni nadaljnjih odločnih korakov na tem področju - tudi z ustanovitvijo nove vstopne točke za delodajalce, invalide iskalce zaposlitve in organizacije, da bo pot do informacij in podpore še bolj dostopna.« Mateja Cvelfar, vodja območne službe Zavoda RS za zaposlovanje je dodala: »Zaposlovanje je ključ trajnostnega razvoja tudi za osebe z invalidnostjo. Spodbujam vse, da vztrajajo in navežejo vsebinske stike.« Zdravko Kozinc, soustanovitelj in direktor Zavoda Iskriva, je v predstavitvi Od talenta do trga: kako raznolikost ter javno-zasebna partnerstva oblikujejo konkurenčno gospodarstvo? izpostavil pomen sodelovanja vsega ekosistema in možnosti financiranja: »Trg in programska sredstva Evropske unije ne le spodbujata, temveč tudi finančno podpirata rešitve v duhu funkcionalne dostopnosti. Iščemo rešitve, ki združujejo novo generacijo tehnoloških prijemov, večnamensko javno infrastrukturo in lokalne verige dodane vrednosti — tako na nivoju storitev kot produktov z globalnim potencialom.«

Osrednji del dogodka je predstavil uspešne zgodbe in konkretne možnosti podpore delodajalcem in iskalcem zaposlitve. Moderiral ga je David Razboršek (Zavod VOZIM), ki je z udeleženci delil tudi svojo osebno izkušnjo po deskarski nesreči: »V Sloveniji in Evropi imamo sistem vključevanja invalidov na zelo visokem nivoju in lahko smo ponosni na enakost v družbi. Sicer je sistem za zaposlovanje invalidov dober, ampak je zaradi razpršenosti informacij in institucij, ki področje obravnavajo, zelo težko dostopen uporabnikom.« Današnji dogodek so organizirali tudi kot posvet z delodajalci v okviru pilotnega projekta Zavoda Vozim Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih, ki je zasnovan kot odgovor na naraščajočo problematiko prekarnosti med mladimi in invalidi.

Gostje govorci so bili David Škorjanc, inženir strojništva, Tajfun Planina, Tina Zupanc, vodja kadrovske službe, Tajfun Planina, Darja Prevoršek, vodja enote Reha storitve, CRI Celje, Bojan Cvelfar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Celje, Zdenka Verdel, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Doroteja Burlak, direktorica, Burlak & 5ka, Tatjana Dolinšek, direktorica podjetij Racio in Racio Social, Maja Retko Schlosser, tajnica podjetja Reha storitve CRI Celje, Miran Krašovec, IPPS invalidsko podjetje Pošte Slovenije in Peter Šalej, ZPIZ OE Celje.

Prva zgodba dogodka je bila prežeta z odločnostjo in zavedanjem, da invalidnost nikoli ne sme biti meja. Predstavila sta jo David Škorjanc, član Društva paraplegikov južno-zahodne Štajerske in danes inženir strojništva v podjetju Tajfun Planina, ter Tina Zupanc, vodja kadrovske službe. 

Drugi par govorcev Bojan Cvelfar, vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Celje, in nekdanji direktor Arhiva RS, ter Zdenka Verdel iz Zavoda RS za zaposlovanje. Bojan Cvelfar je spregovoril o primeru, kako je Arhiv RS v okviru evropskega projekta kot strateški korak zaposlil slepo osebo ter prilagodil delovno mesto, rezultat pa je presegel pričakovanja, s čimer je napredoval celoten kolektiv. Zgodbo je dopolnila Zdenka Verdel, ki že vrsto let podpira zaposlovanje invalidnih oseb in sodeluje z delodajalci pri prilagoditvah ter spodbudah. Skupaj sta poudarila, da kakovostne prilagoditve niso strošek, temveč vlaganje v ljudi in organizacijsko kulturo.

Direktorica družinskega podjetja in računovodska mentorica Doroteja Burlak je predstavila, kako lahko podjetje, ki razmišlja odprto, odkrije izjemen kader. V njenem primeru je to Monika Pogorevc, magistrica z izrazitimi analitičnimi spretnostmi, ki kljub telesnim oviram brez težav opravlja kompleksna računovodska dela. Ob njej je nastopila še Tatjana Dolinšek, direktorica Racio d.o.o. in zavoda Racio Social, z več kot 40-letnimi izkušnjami na področju rehabilitacije, kjer lahko delodajalci vedno najdejo podporo.

Svojo zgodbo je s prisotnimi delila tudi Maja Retko Schlosser, ki ji epilepsija nikoli ni vzela želje po delu in samostojnosti, v zaposlitveni rehabilitaciji pa je našla okolje, ki je razumelo njene omejitve in prepoznalo njene talente. Darja Prevoršek, vodja enote Reha storitev CRI Celje, je pojasnila, kako so skupaj našli rešitev in znali uporabiti Majino znanje, izkušnje, izjemno natančnost in veselje do administrativnega dela.

Kaj se zgodi, ko se zaposleni znajde na dolgotrajni bolniški, ko bolezen ali poškodba trajno spremeni njegove delovne zmožnosti in se prvič pojavi besedna zveza delovni invalid? Peter Šalej, vodja oddelka za invalidsko zavarovanje in poklicno rehabilitacijo, je izpostavil, da podjetja pri tem procesu niso sama in pozval, da poiščejo pomoč. Praktični pogled iz podjetja, ki takšne situacije rešuje vsakodnevno, je dodal Miran Krašovec iz IPPS Pošte Slovenije, kjer pomagajo zaposlenim, ki se znajdejo v invalidskih postopkih ter dokazujejo, da je invalidsko podjetje lahko strateška prednost, ne zgolj zaveza kvoti. 

Skupno sporočilo obeh sogovornikov je bilo preprosto, a močno: ko podjetje pravočasno ukrepa, lahko zaposlenega obdrži, mu prilagodi delo in hkrati okrepi lastno stabilnost, znanje ter učinkovitost.

Na dogodku smo napovedali vzpostavitev enostavne vstopne točke Mestne občine Celje, ki bo delodajalcem in iskalcem zaposlitve nudila podporo pri vključevanju invalidov na trg dela. Vstopno točko je predstavila sodelavka Mestne občine Celje na Oddelku za družbene dejavnosti Lavra Brglez Šket: »Namen je poenostaviti dostop do informacij, spodbud in strokovne pomoči ter okrepiti lokalno mrežo sodelovanja,« je izpostavila.

Drugi del dogodka je bil namenjen mreženju in neposrednim B2B in B2C stikom med podjetji, ki iščejo novo delovno silo, in tistimi, ki ponujajo podporne storitve ter tistim, ki iščejo zaposlitve. Svoja pričakovanja, potrebe in priložnosti je predstavilo 25 podjetij.

Mestna občina Celje je nosilka naziva Invalidom prijazno mesto. Z različnimi aktivnostmi si prizadeva ustvarjati visoko kakovost bivanja za vse občanke in občane ter aktivno spodbuja raznolikost, povezovanje in sodelovanje med deležniki, ki sooblikujejo razvoj mesta in regije. V številnih pobudah prepoznava priložnost za konkurenčno okolje in uspešno skupno prihodnost, kar utrjuje tudi projekt MAG-NET, zavezništvo za Celje, ki ga podpira Evropska pobuda za mesta.