Bolj kot lepe besede pri mladih šteje zgled odraslih

November je mesec preprečevanja zasvojenosti in je namenjen ozaveščanju o pomenu preprečevanja rabe in zlorabe različnih snovi oziroma drog ter zasvojenosti. V drogah, med katere poleg številnih prepovedanih snovi uvrščamo tudi alkoholne pijače ter tobačne izdelke, se namreč nahajajo tako imenovane psihoaktivne snovi. Te po zaužitju vplivajo na delovanje možganov in spremenijo človekovo razpoloženje, zaznavanje, mišljenje in delovanje telesa. Čeprav so te snovi različne, je vsem skupno, da lahko povzročijo zasvojenost – bolezen, pri kateri se zaradi sprememb v možganih, ki jo je povzročila neka snov, tej snovi, kljub številnim negativnim posledicam, težko odpovemo. Poleg zasvojenosti s psihoaktivnimi snovmi pa poznamo še nekemične zasvojenosti, med katere uvrščamo tudi zasvojenost z internetom oziroma vsebinami, ki jih ta ponuja (spletne igre, spletni odnosi, spletna pornografija, ...) in do katerih dostopamo preko sodobnih digitalnih medijev.

Uporaba različnih psihoaktivnih snovi, še zlasti alkohola in tobačnih izdelkov, je razširjena tako med odraslimi kot mladostniki, se pa slednjim na tem področju posveča več pozornosti zaradi specifičnosti razvojnega obdobja, v katerem se nahajajo. Bolj zgodaj v življenju, ko nekdo prične uporabljati droge, večja je verjetnost za škodo na zdravju ter nastavek zasvojenosti. Med tveganji so tudi škodljivi učinki teh snovi na sam razvoj možganov v času odraščanja, ki se lahko kažejo s trajnimi škodljivimi vplivi na sposobnosti, kot so npr. pozornost, spomin, učenje, motivacija. Med mladimi opažamo v zadnjih letih naraščanje opijanja – gre za pitje večjih količin alkohola ob eni priložnosti, kar lahko vodi v zastrupitev z alkoholom, okvaro jeter, sproženje epileptičnega napada in drugo, povečuje pa tudi nevarnost za nezgode, nasilje, tvegano spolnost in samomorilno vedenje. Prav tako med mladimi opažamo porast uporabe novejših izdelkov, kot so elektronske cigarete, tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva, vodne pipe, nikotinske vrečke, tobak za uporabo v ustih (snus oziroma fuge). Ti izdelki, ki mlade pritegnejo tudi zaradi dodanih arom prijetnega vonja in okusa, lahko vsebujejo zelo visoke količine nikotina in drugih škodljivih snovi. Za otroke in mladostnike torej velja, naj ne pijejo alkohola, ne kadijo tobaka in ne uporabljajo drugih psihoaktivnih snovi.

Med razlogi za uporabo drog so pri otrocih in mladostnikih v ospredju radovednost in podcenjevanje učinkov drog, posnemanje drugih (tudi odraslih) ter podleganje pritiskom vrstnikov in drugih ljudi. Nekateri v drogah iščejo pobeg pred slabim počutjem, pomanjkanjem smisla in različnimi težavami (doma, v šoli, med vrstniki, …), spet drugi si z njo skušajo dvigniti samozavest. Prav tako prispevajo k uporabi velika dostopnost različnih snovi in njihova visoka sprejemljivost v družbi, še zlasti alkohola in tobačnih izdelkov, ter naraščajoča pričakovanja družbe do posameznika. Sodobne tehnologije prodirajo v vse pore našega življenja, otroci in mladostniki se lahko vanje ujamejo še zlasti, kadar nimajo drugih aktivnosti, ki bi jim osmislile in zapolnile čas.

Razlogom za uporabo drog in pretirano rabo sodobnih tehnologij moramo iskati protiutež ali tako imenovane varovalne dejavnike, ki zmanjšujejo možnost zlorabe drog in razvoja zasvojenosti med otroci in mladostniki. Med ključnimi varovalnimi dejavniki so varno in spodbudno domače okolje, v katerem prevladujejo dobri družinski odnosi, ustrezen starševski nadzor in soglasnost staršev pri vzgoji. Starši, kot tudi učitelji ali vzgojitelji so pomembni pri razvoju in utrjevanju otrokove samozavesti in samopodobe. Vsak otrok in mladostnik ima svoje sposobnosti ali talente – pomagajmo mu jih odkriti in ga v njih spodbujajmo; naučimo ga postavljanja ciljev in kritičnega mišljenja; pomagajmo mu prepoznavati različna čustva in ga učimo, kako jih uravnavati in primerno izražati; sprejmimo, da se uči tudi iz napak in da sam rešuje probleme, prav tako pa mu zagotavljajmo oporo, ko jo potrebuje, še zlasti v kritičnih situacijah; dobro denejo tako pohvale za opravljene naloge in odgovorno vedenje kot tudi postavljanje razumnih in starosti prilagojenih zahtev in omejitev. Otrok z dobro samopodobo in zaupanjem vase bo lažje zagovarjal svoja stališča in se uprl pritiskom tistih, ki mu ponujajo droge. Različne dejavnosti, pa naj bodo to umetnost, šport, glasba, prostovoljstvo in drugo, ki si jih mladi izberejo sami in v njih doživljajo potrditve, smisel in kakovostno zapolnitev prostega časa, so pomembno varovalo tudi pred zlorabo drog in vsebinami digitalnih tehnologij. Zdrav življenjski slog, ki naj vključuje uravnoteženo prehranjevanje, vsakodnevno telesno dejavnost, zadostno in kakovostno spanje ter premišljeno odmerjen čas na digitalnih omrežjih, krepijo tako telesno kot duševno zdravje in povečujejo zadovoljstvo z življenjem.

Vse našteto se seveda ne zgodi samo od sebe, potrebno je nenehno učenje, prakticiranje ter utrjevanje znanj in veščin pri otrocih in mladostnikih ter odraslih. Otroci in mladostniki potrebujejo ob sebi informirane in zdravo kritične odrasle, ki bodo imeli čas za njih, jim bodo prisluhnili, stali ob strani in jih naučili poiskati pomoč, kadar v takšnih ali drugačnih stiskah sami ne bodo več zmogli. Odrasli radi vzgajamo z besedami, še več kot besede pa pri mladih štejejo naša ravnanja. Če bodo ta odgovorna in skladna z lepimi besedami, nam bodo verjeli in v nas prepoznavali vzornike ter nas, že sedaj ali malce kasneje, posnemali.

Družba z vsemi podsistemi in še posebej lokalne skupnosti pa so tiste, katerih vloga in naloga je, da v čim večji meri ustvarjajo dobre pogoje za življenje vseh prebivalcev ter podpirajo aktivnosti za zdravo preživljanje prostega časa. Še več napora pa je potrebno vložiti tudi v nadzor nad upoštevanjem zakonodaje na področju proizvodnje, oglaševanja (tudi na spletu) , prodaje in strežbe alkoholnih pijač ter tobačnih izdelkov, v cenovno in davčno politiko na tem področju ter v nadzor nad razraščajočo se ponudbo novih psihoaktivnih substanc.

Pripravila:

prim. Nuša Konec Juričič, dr.med., specialistka javnega zdravja

Vodja skupine za nenalezljive bolezni