Na Mestni občini Celje smo se odločili, da bomo v prihodnjih letih postopoma obnovili nekdanje slovensko pokopališče, ki leži na južni strani Golovca, in je bilo leta 1986 razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. V tesnem sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje in celjsko območno enoto Zavoda za kulturno dediščino Slovenije ga bomo preuredili v spominski park. 

Na tem pokopališču je pokopanih veliko pomembnih Celjanov, zato ne sme več propadati. Nekatere nagrobnike je uničil zob časa, nad drugimi pa so se znesli vandali, zato bomo z dograditvijo in rekonstrukcijo ograje najprej omejili dostop. V ta namen smo v rebalansu letošnjega proračuna, ki je bil sprejet ta teden, rezervirali 20.000 evrov. 

Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), ki ga je Mestni svet Mestne občine Celje sprejel v letu 2018, predvideva, da se nekdanje slovensko pokopališče na Golovcu uredi kot spominski park in da se vključi v sistem sprehajalnih ter rekreacijskih pešpoti, katerih zasnova in ureditev je predvidena na širšem parkovnem območju Golovca.

Skupaj s strokovnjaki bomo zato sprejeli odločitev, katere nagrobnike in grobnice bomo ohranili in kje bi bilo najprimernejše urediti osrednji pietetni prostor, na katerem bodo lahko obiskovalci prižgali svečko in se poklonili spominu na znamenite Celjane, ki so tam pokopani. Celoten pokopališki prostor bomo uredili kot spokojno parkovno površino, ga opremili z informativno tablo in tako spomin na prednike ohranili tudi za naše zanamce.

Pokopališča so kot kulturna dediščina pomemben del naše zgodovine. So pomnik svojega časa, ki pripoveduje zgodbe o ljudeh in zgodovini. V drugi polovici 19. stoletja se takratni občini Celje mesto in Celje okolica nista mogli dogovoriti, kje bosta uredili novo celjsko pokopališče. Zaradi naraščajočih mednacionalnih trenj so Celjane nemške narodnosti  leta 1879  začeli pokopavati na današnjem celjskem mestnem pokopališču ob Mirni poti, ki so ga takrat imenovali nemško pokopališče. Na drugi strani mesta, na Golovcu, pa so leto pred tem uredili pokopališče za Slovence. Na tem prostoru so med drugimi pokopali tudi mnoge zelo pomembne Celjane, ki so s  svojim delom takratni lokalni skupnosti in širše vtisnili močan pečat. Poleg nekaterih poslancev in ministrov so tam pokopani tudi prvi celjski župan dr. Juro Hrašovec, narodni voditelj dr. Josip Sernec ter industrialec Peter Majdič.

Zadnji zemeljski pokop na pokopališču na Golovcu je bil opravljen marca 1951, v grobnico pa v začetku osemdesetih.