Mestna občina Celje (MOC) je 19. 9. 2025 pripravila šesto Mestno konferenco, ki se je že drugič odvila v sklopu sejma MOS. Letošnje srečanje je potekalo v duhu evropsko podprtega projekta MAG-NET, ki ga je MOC s partnerji začela izvajati decembra lani. Sodelujoči so razpravljali o petih pomembnih izzivih, ki jih projekt naslavlja – dostopnosti stanovanj, trajnostni mobilnosti, energetskih skupnostih, industriji 4.0 in vzdušju v mestu.

Zbrane je najprej nagovoril župan Mestne občine Celje Matija Kovač, ki je poudaril pomembnost tovrstnih dogodkov za krepitev dialoga med vsemi člani lokalne skupnosti. »Mestne konference so pred dvema letoma nastale kot koncept Mestne občine Celje – kako se o tematikah, ki so pomembne za razvoj našega okolja in širše Slovenije, pogovarjati s skupnostjo, kako razmišljati skupaj in kako iskati rešitve, ko nam ob vsakodnevnih obveznostih zmanjka časa.«

Župan je izrazil ponos, da je projekt podprla evropska skupnost, ter izpostavil, da so pozitivni učinki iniciative, ki bo svoje prvo leto obstoja obeležila decembra letos, že vidni: »Ko smo začeli projekt, smo rekli, da želimo prihodnost graditi s sodelovanjem. Mislim, da to že dokazujemo z dejanji, saj vsakodnevno sodelujemo na najširši možni podlagi.«

Občinstvu je v uvodu nekaj besed namenil tudi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. »MAG-NET – sila, ki privlači in povezuje. Zdi se mi, da je način, s katerim Celje znotraj tega projekta išče prave odgovore na vprašanje, kako graditi svojo prihodnost, najboljši in edini možen.«

Osrednji govorec konference je bil ustanovitelj podjetja Riko d.o.o., Janez Škrabec. »Dobre ideje nastajajo predvsem v mestu in okolju, ki je vključujoče, tolerantno, se ne boji kritičnega mišljenja in kjer so akterji tega okolja nosilci svežih idej.« Škrabec je v pogovoru poudaril, da sta prav inovativnost in sodelovanje ključna pogoja za preboj. Po njegovih besedah so uspešne zgodbe vedno rezultat povezovanja različnih idej, znanj in izkušenj, ki se združujejo v skupen cilj. 

Prvi izziv, dostopnost stanovanj, je nato v sklopu tematskih predstavitev naslovil državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Klemen Ploštajner. Pojasnil je, da so stanovanjska problematika in vse, kar je s tem povezano, neločljivo povezani z različnimi družbenimi procesi. Kot primer dobrega stanovanjskega modela je izpostavil javna najemna stanovanja. »So eden izmed načinov odgovarjanja na stanovanjska vprašanja, ki najbolj konkretno prepoznavajo vpetost v vse sfere družbe.« 

Kot strokovnjak za trajnostno mobilnost je zbrane nagovoril direktor Inštituta za politike prostora (IPoP) Marko Peterlin. V svojem nastopu se je osredotočil na izzive, s katerimi se soočajo mesta in skupnosti pri uvajanju bolj učinkovitih in okolju prijaznih oblik prevoza. O energetskih skupnostih pa je spregovoril tretji sogovornik v tem sklopu, župan Občine Hrastnik Marko Funkl, ki je predstavil energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik. Pojasnil je, da je takšna oblika energetskega združevanja prvi primer zadružne skupnostne samooskrbe iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. 

Ob tej priložnosti sta nato župan MOC Matija Kovač in direktor podjetja ECE d.o.o. mag. Sebastijan Roudi slavnostno podpisala pogodbo za izgradnjo enajstih javnih sončnih elektrarn v Celju. Ta projekt predstavlja pomemben mejnik, saj bo šlo za prvo energetsko skupnost v knežjem mestu, ki bo vključevala kar 40 stavb. »Ne gre le za namero nadaljevanja razvoja energetskega sistema mesta v bolj trajnostno smer, gre tudi za konkretne finančne učinke,« je poudaril župan. V prvi fazi bo prihranjenih okoli 200.000 evrov stroškov električne energije letno, celotna življenjska doba teh energetskih skupnosti pa bo zmanjšala stroške za približno 5 milijonov evrov.

Več o projektu lahko najdete na https://moc.celje.si/novice-in-obvestila/9617-v-celju-se-zacenja-gradnja-enajstih-javnih-soncnih-elektrarn 

Sledila je še predstavitev direktorice Siemens Slovenija in Siemens Srbija ter predsednice uprave Siemens Hrvaška Medeje Lončar, ki je na temo industrije 4.0 spregovorila predvsem v povezavi z mladimi, ki so populacija z največjim begom možganov in odlivom talentov iz mesta. »Mlade generacije iščejo smisel v tem, kar počnejo,« je dejala. Zato je treba vlagati v njihov razvoj in učenje, jim prisluhniti ter učinkovito reševati izzive, s katerimi se mladi soočajo. Edino na ta način bodo ostali v mestu, kjer živijo.«

Zadnji izziv, predstavljen na konferenci, je bilo vzdušje v mestu. Direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Ksenija Repina je predstavila umetniško četrt Minoriti v Mariboru, ki povezuje dogodke z različnimi kulturnimi značaji. Med drugim je poudarila, da mestno dogajanje ne more obstajati brez ustrezne infrastrukture: »Vnema, sredstva, čas, potrpežljivost in drznost – vse to so dejavniki, ki vplivajo na počutje in vzdušje v mestu.«

Sklepni komentar na konferenci so nato podali mladi – Jakob Čater, Tina Horvat, Blaž Parežnik, Lin Šuster, Luka Mihalič in Sara Krajnc. Vsi imajo radi Celje in menijo, da ima mesto velik potencial, vendar potrebuje še dodaten zagon, da bo tukaj ostalo čim več mladih, ki bodo imeli vse pogoje za kakovostno in lepo življenje. »Mi smo prihodnost in mi vemo, kakšno mesto si želimo zgraditi,« so zaključili.

Tokratna konferenca je ponudila dragocen vpogled v trenutno stanje na omenjenih petih področjih, prisotni pa so s svojimi mnenji, idejami in predlogi pomembno prispevali k postavitvi nadaljnjih temeljev za razvoj projekta MAG-NET in njegov dolgoročni uspeh.