Tisti, ki vam je gledališče blizu, veste za frazo, ki se za srečo uporablja v teh krogih: »Zlomi si nogo!« No, tokrat je šlo v tem pogledu zelo zares, saj si je eden od gostujočih igralcev med pripravami dvorane na predstavo uro pred njenim začetkom zlomil komolec in je bil z reševalnim vozilom odpeljan na urgenco. Ko je že kazalo, da bo treba sanje, da se dvorani tudi po tej plati vdahne novo življenje, prestaviti, je padla odločitev. Lučkar Aleš (beri: oseba, ki med predstavo skrbi, da so reflektorji v pravem trenutku uperjeni v pravo osebo), je tik pred zdajci stopil v čevlje/vlogo poškodovanega Ivice, naš Tomaž pa v njegove – v eni uri se je prelevil v Lučkarja Toma :-)

In deljenje vrtnic obiskovalkam ob prihajajočem prazniku žensk se je ob vhodu v dvorano lahko začelo (tudi »mučenike« je pričakalo presenečenje ;-) ).

Zaradi konkretne tehnične in prostorske podhranjenosti dvorane, ki pravzaprav izhaja še iz časov, ko je Tone Partljič napisal omenjeno predstavo, je bila velika mera improvizacije pričakovana, a vseeno je bila nezgoda velika pika na i preizkusu požrtvovalnosti in iznajdljivosti. Ekipa Mah Teatra je dokazala, da jih njihova pristna povezanost lahko reši tudi iz take zagate. V praksi so nam prikazali prvi zakon gledališča - »Show must go on!« (ali: predstava se mora nadaljevati).

Polna dvorana, odzivnost občinstva med predstavo in dolg aplavz na koncu so poplačali trud vseh vpletenih. Cilj - zadovoljni nasmehi na obrazih odhajajočih iz dvorane - je bil dosežen.

Predstavnik Zavoda Creatus Izi se v svojem nagovoru ni pozabil zahvaliti Krajevni skupnosti Vnanje Gorice za podporo v prizadevanjih, da dvorana čim večkrat postane prostor druženja in sprostitve. In to s čimbolj raznolikimi vsebinami – da se bo za vsakogar kaj našlo. Poškodovanemu Ivici pa želimo, da se mu poškodba hitro in dobro zaceli.

Mojca Pristavec Đogić

Zavod Creatus