V soboto, 30. marca, se je po občini odvijala tradicionalna čistilna akcija. In čeprav moj spomin na njene začetke sega vsaj dve desetletji nazaj, se ne spomnim, da bi bila udeležba že kdaj tako množična. Za razliko od prejšnjih let, ko je prevladovala starejša generacija, se je tokrat v krajih po občini razlegalo otroško čebljanje in smeh mladostnikov. Ne, za naravo v naši občini se nam ob novi generaciji, ki se končno spet zaveda, da je spoštljivo sobivanje z naravo ključ do našega obstoja, ni treba več bati. Zdaj se morajo ozavestiti le še tisti redki posamezniki, zaradi katerih moramo vsako leto plezati po obcestnih jarkih in grmovju, da se ustavijo in zamislijo nad svojim početjem. In potem si bomo spet lahko rekli »ljudje«.