Veterani PD Podpeč Preserje so novo »šolsko leto« začeli s pohodom prečno preko Pohorja. Tako smo se v sredo, 6.9.2017 odpeljali na Štajersko, vse do Slovenske Bistrice, od tam pa na začetek naše poti, na smučišče Trije Kralji.

Priljubljena izletniška točka nas na eni strani pozdravi s cerkvijo svetih Treh kraljev,  https://www.youtube.com/watch?v=a1-F0f9C2A8,  na drugi strani s Hotelom Jakec, nekoč Štuhcevim domom. Po jutranji kavi smo se podali na pot proti Arehu. Ubrali smo jo kar po cesti. Ko smo zavili proti Bolnici Jesen smo srečali prvega gobarja s svojim jurčkom. Naše planinke niso hotele kaj dosti zaostajati za njim, tako da so si našle svojega. Možje smo lahko le opazovali. Počasi smo prišli do prave Pohorske pokrajine, hojo po gozdu, travnikih. Občasno je bila pot slabše markirana, vendar nismo preveč tavali in prišli na Žigartov vrh, z zelo dotrajanim opazovalnim stolpom. S 1346 m je najvišji vrh vzhodnega dela Pohorja. Ker smo do sem kar dolgo hodili, smo si na vrhu prislužili malico. Od tod je šla pot le še navzdol proti smučišču na Arehu in do Ruške koče, s slastnim pohorskim loncem. Mimo cerkvice sv. Areha http://www.smartnonapohorju.si/kraj-dozivetij/sledi-zgodovine/cerkev-sv-henrika/, smo nadaljevali proti Mariborski koči. Preden smo do nje prišli, smo pri bukvi zavili proti Domu na Pečkah. Precej strma pot po južnem pobočju Pohorja nas je privedla do doma, od tod še strmejši spust v dolino do Bistrice ob Dravi.

Zanimivo je bilo hoditi po tej neobičajni poti čez Pohorje, ki se ga ponavadi prehodi od vzhoda proti zahodu. Ni tako slikovita in mehka in na delu, ko se je potrebno povzpeti na planoto zelo strma. Za nas pa je pomenilo več kot 1000 m spusta.  

Marijan Božeglav