Obetala se je lepa nedelja in težka tura. V nedeljo, 11. 6.2017 smo se s PD Podpeč Preserje podali do Doma na Korošici in preko Srebrnega sedla nazaj, v dolino Kamniške Bistrice.

Že zelo zgodaj smo se zbrali na parkirišču pred Belo ob spodaj suhi strugi Kamniške Bele, ob kateri smo se sprehodili do spodnjega tolmuna Slapa Orglice. Ob njem se začne za nas zahtevna pot po brezpotju, strmo navzgor po travah ob strugi hudournika. Zaradi varnosti smo se opasali z varovalnimi pasovi in si nadeli čelade. Na vrhu prvega skoka smo nagrajeni z pogledom na kamnit most. Je bilo treba naprej. Kmalu je sledil še nov kamnit skok in zopet navezovanje. Ob izstopu iz njega, dvig po okljukah in strm vzpon po žlebu polnem listja. Poimenovali smo ga »je.1«.  Malo naprej, malo nazaj je šlo, vendar po gozdu, tako da ni bilo vroče. Na vrhu nas je pričakal »je.2«, vzpon po melišču Šraj peski. V steni smo opazovali plezalne naveze, mi pa počasi grizli navzgor. Ob skalni votlini si odpočijemo, nato smo po zadnjem sklanem skoku na robu, nad Petkovimi njivami. Pred nami se odpre celotna južna stran Ojstice, ki ni naš današnji cilj. Delni je Kocbekova koča pod njo, kjer si privežemo dušo. Še vedno nismo na  polovici poti. Kar strm vzpon nas še čaka na 2115 m, na Srebrno sedlo. Najvišja točka od koder se razgledujemo na vse strani. Čaka nas spust skozi Repov kot. V začetku zelo strma, šodrasta pot, ki jo jemljemo zelo, zelo previdno. Počasi prilezemo iz nevarnih delov, nato pa poti ni in ni konca. Malo pokukamo še k vodi, k tolmunčkom. Nekaterim so že kar cilj za osvežitev. Ko smo prispeli v Kamniško Bistrico smo si še mi prislužili in zaslužili osvežitev.

Po dvanajstih urah smo zaključili pot. Težka in nevarna je bila, polna adrenalina. Smo bili zadovoljni z našim dosežkom.

Marijan Božeglav